Moč sugestije: Kako pričakovanja vplivajo na dejanja?

(Avto)sugestija, ki je še pred nekaj desetletji veljala za »kvazi« metodo vplivanja, si utira pot v bolnišnice, v izobraževalne inštitucije in na športne tekme. Študije so namreč pokazale, da ima izjemno pomembno vlogo pri uspehu na številnih področjih – vključno z zdravjem.

Znano je, da imajo bolniki z rakom, ki ponotranjijo prepričanje, da bodo premagali bolezen, manj stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije. In obratno: če verjamemo, da je prehlad smrtonosna bolezen, je le-ta lahko usoden. 60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da jih sproži ali poslabša psiha. Vemo tudi, kako učinkovit je placebo (kar s pridom izkoriščajo številni samooklicani zdravilci) . Vse našteto ima skupni imenovalec: sugestijo v taki ali drugačni obliki. »Učinki sugestije so ogromni in izjemno pomembni, čeprav večina ljudi misli drugače. Podvrženi smo jim bolj, kot si sploh lahko predstavljamo,« pojasnjuje Maryanne Garry iz Univerze Welilington, ki proučuje vplive sugestije na obnašanje ljudi.

Številne raziskave so pokazale, da namenske sugestije vlivajo na učenje, spomin, uspeh na testih inteligence, nakupne navade in celo na odziv na zdravila. Ampak – zakaj? Odgovor se skriva v avtomatiziranih pričakovanih odzivih oziroma načinih, kako reagiramo v določenih situacijah. Na primer: pričakovani odziv na vesel dogodek je smeh, na žalostnega pa jok. Ko pričakujemo določen izid (na primer, da nam zdravilo pomaga), podzavest naše misli in vedenje usmeri v to, da ga v resnici tudi dosežemo. Sramežljiva oseba, ki meni, da jo bo kozarec vina na zabavi sprostil, učinke pripisuje vinu, v resnici pa gredo »zasluge« njenemu pričakovanemu prepričanju, da je zaradi vina postala bolj odprta in komunikativna.

Niso pa samo namerne sugestije tiste, ki vplivajo na naše misli in vedenje. Podoben učinek imajo tudi nenamerne sugestije. »Že samo to, da je nekdo v središču pozornosti ali da ima občutek, da je nekaj posebnega, povzroči, da ravna in se vede drugače. Fenomenu pravimo Hawthornov efekt: oseba se spremeni, če je opazovana. Pripravljena je delati več in dlje vztrajati pri nalogi,« pojasnjuje Maryanne Garry. Kar je zelo pomembno v znanosti, še posebej v medicini. »Za nekatera najbolj presenetljiva odkritja v psihiatriji danes vemo, da so nastala pod vplivom sugestij raziskovalcev in pričakovanih odzivov,« za konec pove Maryanne Garry.