Vsak od muzejev se predstavlja s po dvema tovarnama: Gorenjski muzej s Savo in Iskro, Gornjesavski muzej Jesenice z Železarno Jesenice in Lipom Bled, Tržiški muzej s Pekom in Bombažno predilnico in tkalnico – BPT, Muzeji radovljiške občine z Almiro in Plamenom, Loški muzej Škofja Loka s Šeširjem in Odejo, Medobčinski muzej Kamnik s Kemijsko industrijo Kamnik in Titanom in prvič tudi Slamnikarski muzej z Univerzalom Domžale.
Življenje današnje Gorenjske v veliki meri opredeljuje njena industrijska preteklost. Industrija je bila nosilka in usmerjevalka vsesplošnega razvoja gorenjske pokrajine v preteklem stoletju. Na prehodu v dobo novih tehnologij in tržnih zakonitosti so se v marsikateri gorenjski tovarni stroji ustavili. Podjetja, ki so bogato tradicijo znala nadgraditi z novimi znanji pa so še danes nosilci gorenjskega gospodarstva. V gorenjskih muzejih ohranjajo materialne ter druge dokaze bogate industrijske dediščine pokrajine, in tokratna razstava prikazuje prav to.
Razstavo je odprl podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec in poudaril, da se Kranj še kako zaveda bogate industrijske dediščine in da se z nostalgijo spominjamo vloge, ki jo je imel Kranj v nekdanji državi. Prav zato občina vlaga vse napore, da se Kranju postopno vrne moč in ugled. Z novo sprejeto Trajnostno urbano strategijo do leta 2030 je to glavni cilj. Pri pripravi so imeli pred očmi Kranj kot središče Gorenjske in mesto novih priložnosti. To pa pomeni trajnostno naravnano, napredno in živahno središče Gorenjske. Želijo, da stari Kranj postane središče urbanega, kulturnega utripa, privlačen za bivanje, nakupovanje, zabavo in turistični obisk. S skrbnim ravnanjem bo občina ohranjala okolje in kulturno dediščino Kranja za prihodnje rodove.
Na koncu je v imenu Mestne občine Kranj čestital direktoricam vseh sedmih muzejev, da so s svojimi sodelavci že tretjič združile znanje in materiale o bogati industrijski dediščini Gorenjske in s tem poskrbele, da ne bo šla v pozabo.