Nedeljski izlet: Antonijev rov

Če vas bo pot kdaj zapeljala v Idrijo, staro rudarsko mesto, si morate vzeti dobro urico časa in obiskati znameniti Antonijev rov. Danes turistična pot vas bo popeljala v čas, ko so tu knapi kopali cinabaridno rudo in samorodno živo srebro …
Vhod v Antonijev rov - Šelštev. (foto: Stane Repovž)
Vhod v Antonijev rov - Šelštev. (foto: Stane Repovž)
Vhod v Antonijev rov - Šelštev. (foto: Stane Repovž) Prizivnica. (foto: Stane Repovž) Skozi kovana vrata v temni rov ... (foto: Stane Repovž) Najstarejši prikaz kopanja rude - s klinom in kladivom. (foto: Stane Repovž) Danes osvetljeni, nekoč temni rovi. (foto: Stane Repovž) Večina rovov v rudniku je podprtih z lesom. (foto: Stane Repovž) Rudo so nekoč polnili v vozičke. (foto: Stane Repovž) Za podporja so uporabljali jelov les. (foto: Stane Repovž) Spust po stopnicah v nižji rov. (foto: Stane Repovž) Rudarji so malicali na klopeh v rovih. (foto: Stane Repovž) Podzemna kapela sv. trojice. (foto: Stane Repovž) Vhod v Antonijev rov je skozi imenitno stavbo Šelštev. (foto: Stane Repovž)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Idrijski rudnik je bil po količini pridobljenega živega srebra drugi največji živosrebrov rudnik na svetu. Zgodovina sega do leta 1500 in v 500 letih delovanja, so rudarji odkopali preko 12 milijonov ton rude, iz nje proizvedli 145 tisoč ton živega srebra ter ga prodali okoli 107 tisoč ton.

Za rudnik se je v sedemdesetih letih pričelo krizno obdobje, prišlo je namreč do opuščanja težkih kovin, nadomeščati so jih pričeli s človeku in okolju prijaznejšimi snovmi. To je bil tudi vzrok, da se je leta 1977 proizvodnja začasno ustavila, v nekaj letih pa so potrdili sklep o zaprtju.

A toliko let rudarstva, toliko zgodovine seveda ni za zanemariti, zato so z željo po ohranitvi tradicije Antonijev rov odprli za turiste. Ni pa bilo lahko današnjemu človeku, takemu, ki ni poznal težkega dela idrijskih rudarjev prikazati težko in neizprosno življenje knapa na izviren način. A jim je to uspelo z vhodom skozi zgradbo, imenovano Šelšev, z originalno kamnito podgradnjo ter edinstveno podzemno kapelo sv. Trojice.

Turistična pot
Pot v Antonijev rov se prične skozi stavbo, imenovano Šelštev. Ta je bila zgrajena v 18. stoletju in stoji ob robu starega mestnega jedra, prav tam, kjer se je rudarjenje pričelo.
Nekoč se je delo v rudniku pričelo ob četrti uri zjutraj, rudarji so se zbrali v prizivnici. Poslovodja jih je klical in prebiral razpored za delo. Nato so vzeli svojo markico s smrtne ure, to so po srečni vrnitvi vrnili na isto mesto.

Danes skozi kovana vrata vstopajo obiskovalci in si v prizivnici ogledajo zanimivo multivizijsko diaprojekcijo, kjer je predstavljena zgodovina rudnika, mesta ter težko življenje idrijskega rudarja.

Antonijev rov
Antonijev rov, ki so ga izkopali leta 1500, je eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi. Poimenovali so ga po sv. Antonu Padovanskemu – idrijski rudarji so ga izbrali za jamskega zavetnika in zaščitnika pred nesrečami.

Podzemna kapela sv. Trojice
Na koncu prvega dela poti stoji obnovljena jamska kapela z oltarjem sv. Trojice iz sredine 18. stoletja. Nekaj let pozneje so postavili še oltar z upodobitvijo sv. Trojice, ob kateri sta kipa sv. Barbare in sv. Ahaca, priprošnjika idrijskih rudarjev. Oba svetnika imata velik pomen: sv. Barbara je zavetnica rudarjev in vseh poklicev, ki jim grozi nenadna smrt, na dan sv. Ahaca pa so leta 1508 odkrili bogato živosrebrno rudo. Kapela je bila nekoč namenjena rudarjem, njihovim molitvam in prošnjam, da bodo zmogli opraviti to težko delo in se varno vrnili iz jame.

Attemsov vpadnik
Iz kapele so se rudarji spuščali na delo v jamo po stopnicah Attemsovega vpadnika, ki je vodil do globine 200 metrov, prehodili so več kot tisoč stopnic. Za spust in za dvig iz jame so tako vsak dan potrebovali skupno dve uri!

Prikaz najstarejših načinov rudarjenja
Ko danes stopite v svet ozkih, temnih rovov, občutite tesnobo in prva misel se dotakne rudarjev, ki so pred več kot petstotimi leti kopali te rove, po njih prevažali rudo. Najstarejši orodji, s katerima so rudarji kopali, sta bila klin in kladivo. Dnevno so na tak način napredovali le za nekaj centimetrov. Tudi dobre osvetljave ni bilo, v začetku so uporabljali oljenke, kasneje karbidovke. Pri delu so nosili lastna oblačila, na glavi so imeli klobuk ali kapo, obuti so bili v doma izdelane čevlje.

Delovni pogoji v jami so bili zelo težki. Rudarje je mučila vročina, slab zrak, nasičen z vlago, prepih. Med težkim fizičnim delom pa so bili izpostavljeni še strupenim hlapom živosrebrne rude in kremenovemu prahu. Rudarji so zbolevali zaradi zastrupitve z živim srebrom, poleg tega pa sta jih pestili še huda revščina in alkohol.

Revno malico so rudarji pojedli kar na delovnih mestih, na klopci. S sabo so v malhi imeli kruh in zoc (ječmenova kava), redkokdaj tudi košček slanine. K boljši volji je pripomogla steklenica geruša, to je bilo domače žganje, ki so ga pripravljali iz čaja, špirita in vode.

Nekdo pa je bil v jami že takrat in je ni zapustil vse do danes. To je jamski škrat Berkmandlc. Rudarji so mu nekoč dajali hrano in obleko, ta jim je v zahvalo trkal tam, kjer je bila najbogatejša ruda. In če vas bo med hojo po rovih nekdo uščipnil za roko, vedite, da je Berkmandelc!
 
Še več o Antonijevem rovu boste našli tukaj.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Na dogodku Naj Fala kruh ponovno nagradili najboljše kruhe

V Sloveniji smo znani kot veliki ljubitelji kruha. Po s...

Martinovanje v Ljubljani. Vabljeni na že 21. Ljubljansko vinsko pot

Ob času, ko mošt dozori v vino, bo naše glavno mesto po...

Vabljeni V ZOO Ljubljana na praznovanje Svetovnega dne živali

Konec tedna, v petek, 4. oktobra, bodo tudi v ZOO Ljubl...

Žajbelj – uravnava holesterol, lajša simptome menopavze in izboljšuje spomin

Koristi žajblja že dlje časa preučuje tudi znanost. Kar...

Priporočamo knjigo: Nova menopavza (dr. Mary Claire Haver)

Letos je pri založbi Učila International izšla izjemna ...

Astrološka napoved po znamenjih: Kaj vas čaka ta teden (9.12. - 15.12. 2024)?

Pogumno boste s Soncem v znamenju strelca širili svoja ...

Kako dobro poznate Miklavža? Kdo je bil? Iz kje prihaja?

Vsako leto nas 6. decembra obišče prvi dobri mož, Mikla...

4 najlepši božični sejmi v Evropi

Številna mesta v Evropi v tem času dobijo drugačno podo...

Numerološka napoved za december 2024: Čaka nas mesec ekstremov

Stopamo v mesec odnosov ter ekstremov. Na trenutke si b...

TELOVADBA: Enostavne vaje na stolu (+ video)

Veseli december je tu. Ob dobri hrani in pijači pa nika...

Astrološka napoved po znamenjih: Kaj vas čaka ta teden (2.12. - 8.12. 2024)?

V tednu pred vami vas bo spremljala energija Sonca v zn...

Metka Klevišar: Udomačiti bolečino

Kako sprejmeš kronično bolezen kot del tvoje osebne zgo...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.