Okužbe z opičjimi kozami se širijo tako po Evropi kot tudi v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Prvi primer bolezni so že zaznali v sosedni Italiji, to nedeljo pa so ga potrdili tudi pri naših sosedih Avstrijcih. V Avstriji je bila bolezen ugotovljena pri 35-letniku z Dunaja, ki so ga hospitalizirali s tipičnimi simptomi opičjih koz, kot so vročina in gnojni mehurčki po obrazu.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), primera opičjih koz v Sloveniji še niso zaznali. Javnost mirijo, da ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala, saj mora biti stik z okuženim tesen in dolgotrajen. Epidemiologi pa še niso ugotovili, kako se je bolezen pojavila.
Opičje koze so podobne črnim kozam
Bolezen povzroča virus opičjih koz, ki je precej podoben virusu, ki povzroča črne koze. Prvi primer bolezni pri človeku so zabeležili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo.
Prvi večji prenos bolezni v skupnosti zunaj Afrike so zabeležili maja 2022 v Združenem kraljestvu, o primerih lokalne okužbe pa so v tem času poročali tudi v drugih državah Evrope, v Severni Ameriki in Avstraliji.
V Belgiji, kjer so doslej potrdili štiri primere bolezni, so kot prvi na svetu že uvedli obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami.
Izpuščaji so najbolj značilen znak bolezni
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Nacionalna koordinatorka cepljenja pri NIJZ Marta Grgič Vitek je v izjavi za medije povedala, da so simptomi opičjih koz zelo neznačilni. Sprva se pojavijo simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol, lahka mrzlica, otekle bezgavke in utrujenost ter izčrpanost - simptomi, ki se pojavijo tudi pri drugih boleznih.
Pozneje lahko pride do izpuščajev, podobnih noricam, ki je najbolj značilen znak bolezni, ki jo povzročajo virusi koz. Pri opičjih kozah gre namreč za virus iz skupine t. i. poksvirusov, ki je podoben virusu črnih koz. Gre za bolezen, ki smo jo s cepljenjem že izkoreninili. Pojavijo se lahko tudi večje rane, ki so občasno lahko boleče.
Pri pojavu opičjih koz je nenavadno, da so bili prej ti primeri vedno povezani s potovanji, torej s potniki, ki so potovali v endemične dežele in prišli v stik z živalmi. Pri konkretnem pojavu pa se ta prenaša lokalno s človeka na človeka, vira okužbe pa še niso identificirali.
Ni bojazni za hitro širjenje bolezni
Prenos lahko poteka s kapljičnim prenosom, ampak le v primeru tesnega stika prek izločkov lezij (kožnih ran), ki se pojavljajo na koži okuženega, je pojasnila Grgič Vitkova. V primera takšnega prenosa mora biti stik tesen in tudi trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala in bi prišlo do epidemije.
Do prenosa virusa med ljudmi prihaja tudi ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, pa tudi z izmenjavo telesnih tekočin.
Po podatkih, s katerimi razpolagajo na NIJZ, se bolezen trenutno pojavlja v skupini moških, ki imajo spolni stik z moškimi. Trenutno gre za posamezne primere, za katere iščejo vire okužb, a so pri identifikaciji skupkov zaenkrat še neuspešni.
Kako resna je bolezen?
Opičje koze običajno niso smrtno nevarne in potek bolezni je običajno blag. Po podatkih britanske nacionalne zdravstvene službe večina ljudi okreva v nekaj tednih.
Nekateri raziskovalci pravijo, da so bolj ogroženi otroci in odrasli, rojeni po letu 1981. Mladi niso cepljeni proti črnim kozam, zato se je zmanjšala imuniteta med prebivalstvom, pogosta potovanja pa spodbujajo širjenje virusa. Vendar je število okužb tudi v teh skupinah majhno, zato je pretirana panika odveč.
Zahodnoafriški tip virusa, ki je bil potrjen pri vseh odkritih primerih, povzroča blažjo obliko bolezni. Smrtnost naj bi se gibala pri treh odstotkih, pri vseh odkritih primerih pa je šlo za blag potek bolezni, z izpuščaji. Bolezen bolj ogroža male otroke in imunsko oslabljene osebe.
V evropskih državah naj bi bila uspešnost zdravljenja bolezni dobra, vendar je vedno potrebna določena mera pazljivosti.
Starejši od 50 let vsaj delno zaščiteni
Posebnega cepiva proti opičjim kozam ni. Trenutno je zoper bolezen registrirano eno zdravilo, vendar na NIJZ nimajo podatka, kako dostopno je.
Starejši od 50 let, ki so bili cepljeni zoper črne koze, so proti bolezni vsaj delno zaščiteni. Cepljenje proti črnim kozam naj bi namreč zagotavlja 85-odstotno zaščito, saj sta si virusa precej podobna, navaja BBC. Marta Grgič Vitko pa pravi, da še ni podatka, če takšna zaščita v resnici drži. Nekatere države razmišljajo, da bi cepili tesne kontakte, a pravih priporočil prav tako zaenkrat še ni.