Plastika počasi a vztrajno razpada v mikroplastiko. Mikroplastika je v zraku, ki ga dihamo, v hrani in vodi.
V znanstveni reviji 'Environmental Science & Technology' je bila objavljena raziskava, s katero so prvič podali oceno količine mikroplastke, ki jo lahko zaužijemo s hrano ali vodo in dihanjem v enem letu.
Znanstveniki so v okviru raziskave ocenjevali število delcev mikroplastike v prehrani prebivalcev ZDA, glede na priporočeni dnevni vnos. Ocenjevali so tudi število delcev v vdihanem zraku in različnih virih pitne vode. Izračunali so, da je letni vnos mikrodelcev iz hrane in živili med 39.000 in 52.000, z vdihavanjem pa se vnos delcev poveča na 74.000 do 121.000. Tisti, ki pijejo vodo iz plastenk, dodatno vnesejo v telo okoli 90.000 delcev mikroplastike (z vodo iz pipe 4.000 delcev na leto).
Glede na metodologijo in omejitve podatkov, znanstveniki menijo, da so te številke verjetno podcenjene, saj so v okviru raziskave pregledali le manjši vzorec hrane in pijače.
O vplivih vdihane in zaužite mikroplastike na zdravje vemo zelo malo. Plastika poleg plastičnih materialov lahko vsebuje tudi druge dodane kemikalije, ki so lahko toksične in lahko preidejo v telesne organe. Sedaj že vemo, da nekateri majhni delci prodrejo v človeška tkiva in povzročijo imunske reakcije.
Raziskavo so sklenili z mislijo, da so zaradi nevarnosti nenadzorovanega in stalnega izpusta plastike v okolje in s tem onesnaževanja z mikroplastiko, nujni ukrepi, ki bodo preprečevali sproščanje mikroplastike v okolje.
Še več si preberite tukaj.