Depresija se lahko izraža na različne načine, kar je pri prepoznavi včasih pomembna ovira, saj se lahko skriva tudi za telesnimi simptomi (npr. kronično bolečino ali zaprtostjo), ki jih pogosto pripišemo drugim boleznim, ali pa težavami s koncentracijo in spominom, pri katerih prej kot na depresijo pomislimo na demenco. Vseeno pa lahko govorimo o naboru znakov oziroma simptomov, ki so še posebej značilni za depresijo. Navedeni so najpomembnejši:
- upad zanimanja ali veselja do aktivnosti, brezvoljnost;
- depresivno razpoloženje (lahko tudi jokavost);
- pomembna izguba ali pridobivanje teže;
- motnje spanja (nespečnost ali povečana potreba po spanju);
- nemir ali upočasnjenost;
- utrujenost ali upad energije;
- občutki ničvrednosti, krivde;
- težave s koncentracijo ali razmišljanjem;
- razmišljanje o smrti ali o samomoru.
Verjetno ni posameznika, ki se ne bi že kdaj srečal s katerim od naštetih simptomov. A to na srečo še ne pomeni, da je nujno prisotna tudi depresija. Na depresijo je potrebno pomisliti, kadar se hkrati pojavlja več simptomov (še posebej, če je med njimi brezvoljnost ali/in izrazito depresivno razpoloženje), kadar ti vztrajajo več kot 2 tedna in pomembno ovirajo vsakodnevno funkcioniranje (skrb zase ali za druge, delo, druge aktivnosti, ki smo jih prej z veseljem ali brez težav počeli).
Seveda pa je šele osebni zdravnik ali psihiater tisti, ki lahko potrdi, da gre zagotovo za depresijo (in potem predpiše ustrezno zdravljenje). Zato je zares pomembno, da se ob sumu soočanja z depresijo čim prej obrnemo po strokovno pomoč – in kot omenjeno, je prvi vir pomoči lahko že naš izbrani osebni zdravnik.
Pri lažji prepoznavi simptomov, ki kažejo na depresijo, nam lahko pomagajo tudi različni vprašalniki ali lestvice. Ena izmed njih se nahaja v zloženki Depresija med starejšimi, ki jo je izdal Inštitut za varovanje zdravja RS. Najdete jo lahko
tukaj.