Prehrana in bolezni srca in ožilja
Varovalna prehrana, ki ščiti pred nastankom bolezni srca in ožilja je način prehranjevanja, vključuje vzdrževanje zdravih prehranskih vzorcev, zdrave telesne teže, priporočljivih vrednosti holesterola in maščob v krvi ter optimalnega krvnega tlaka (Rolfes in sod., 2002). Prehrana pred nastankom bolezni srca in ožilja je oblika prehranjevanja, ki se navadno priporoča za splošno prebivalstvo (Webster-Gandy in sod., 2012). Pri tem je potrebno upoštevati naslednja navodila oziroma usmeritve:
- Uživajte uravnoteženo, raznovrstno in sezonsko hrano, s katero vzdržujete zdravo telesno težo oziroma zmanjšajte vnos hrane, kar vam bo omogočalo znižanje prekomerne telesne teže;
- Bodite dnevno telesno dejavni, pri čemer izbirajte tiste oblike gibanja, ki ustrezajo vaši starosti in vašim telesnim sposobnostim. Redna telesna dejavnost bo omogočala vzdrževanje zdrave telesne teže oziroma bo vplivala na zniževanje prekomerne telesne teže;
- V vaši dnevni prehrani znižajte vnos nasičenih maščob (pod 10 % dnevnega energijskega vnosa iz skupnih maščob), transmaščobnih kislin in holesterola (manj kot 300 mg). Pri osebah s povišanim holesterolom, z že izraženo boleznijo srca in ožilja in sladkorno boleznijo naj bo vnos holesterola in nasičenih maščob še nižji (vnos nasičenih maščob pod 7 % dnevnega energijskega vnosa iz skupnih maščob in vnos holesterola pod 200 mg);
- Skupne maščobe naj ne presegajo mejne vrednosti 30 % celotnega dnevnega energijskega vnosa;
- Mastna živila oziroma jedi nadomeščajte s sestavljenimi ogljikovimi hidrati z žit, stročnic, zelenjave in sadja. Nekakovostne maščobe (nasičene maščobe živalskega izvora, nekakovostne margarine itd.) nadomeščajte z živili bogatimi z nenasičenimi maščobami (dolgoverižne omega-3 polinenasičene maščobne kisline in mononenasičene maščobne kisline) iz morskih rib, maščob rastlinskega izvora (olja) in oreščkov;
- Uživajte puste, manj mastne vrste mesa, odstranjujte kožo s perutnine pred peko oziroma pred drugo obliko toplotne obdelave, uživajte morske ribe (skuša, losos,…) vsaj dvakrat tedensko;
- Zmanjšajte tedenski vnos jajc na 4 oz. manj (upoštevajte, da so jajca v skriti obliki tudi sestavina drugih živil);
- V svojo dnevno prehrano vključujte posneto mleko in mlečne izdelke;
- Vsak dan, večkrat dnevno v svojo prehrano vključujte polnovredna žita in izdelke iz njih, kaše in stročnice;
- Sadje in zelenjavo vključujte pri vsakem dnevnem obroku;
- Uživajte čim manj mesnih izdelkov, pripravljenih čokoladnih namazov, majonez, solatnih dresingov ter drugih oblika industrijsko pripravljenih omak;
- Izogibajte se instantnim omakam in juham iz vrečk;
- Omejite vnos soli (natrijevega klorida) na do 5 g/dan (čajna žlička). Upoštevajte, da je sol pogosto sestavni del drugih živilskih izdelkov (kruh, siri, mesni izdelki, žita za zajtrk, slani prigrizki itd.). Namesto soli uporabljajte zelišča in dišavnice. Umaknite solnice z miz;
- Uživajte manj ocvrte in prepečene hrane ter slaščic.
- Uživajte dovolj tekočine, pri čemer se predvsem priporoča uživanje pitne vode (brez dodatkov), nesladkanega čaja in razredčenih 100 % sadnih sokov.
Vir: Prirejeno po Rolfes in sod, 2002, stran 781; Academy of Nutrition and Dietetics, 2012 in Webster-Gandy in sod., 2012.
Ostali viri:
Academy of Nutrition and Dietetics (2012). Heart Health and Diet.
http://www.eatright.org/Public/content.aspx?id=6820#.ULcWA-T8LXo <28. 11. 2012>.
Biesalski H. K, Grimm P, Pocket Atlas of Nutrition, Thieme, 2005: 200-201.
Hlastan Ribič C, Djomba JK, Zaletel-Kragelj L, Maučec-Zakotnik J, Fras Z, eds. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 - z zdravjem povezan vedenjski slog. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2010.
Referenčne vrednosti za vnos hranil (2004). Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Rolfes SR. Pinna K., Whitney EN. Understanding Normal and Clinical Nutrition. Belmont, Wadsworth Thompson Learning, 2002: 773-796.
Webster-Gandy J., Maden A., Holdsworth M. Oxford handbook of nutrition in dietetics., Oxford University Press. 2012: 470-472.
World Health Organization (2006). Reducing salt intake in populations: Report of a WHO Forum and technical meeting, Paris, France, 5-7 October 2006.
World Health Organization (2012). Cardiovascular diseases. http://www.who.int/topics/cardiovascular_diseases/en/ <28. 11. 2012>.