Čeprav se zavedamo, da je tudi smrt del življenja, pa soočanje z izgubo ljubljene osebe presega meje razuma. Preplavi nas vrtinec čustev iz katerega stopamo počasi, prežeti z obupom, žalostjo in bolečino. Preverimo, kako dolgo traja proces žalovanja, kako sprejeti bolečino in nadaljevati z življenjem.
5. faz žalovanja
Se vam zdi, da se ne znate posloviti od ljubljene osebe? Ti občutki so povsem normalni, gre za naraven obrambni odziv, s katerim se poskušate braniti pred sprejetjem resničnega stanja. A naj vas pomirim, to slovo ni roka v pozdrav, vaše slovo bo celoten proces žalovanja, ki poteka vse od šoka, pa vse do obdobja, ko se boste pričeli počutiti bolje. In ta dan bo prišel, boste videli ...
1.FAZA: Šok in zanikanje
»Bil sem v službi, ko sem prejel klic, ki mi je zamajal tla pod nogami. Glas na drugi strani mi je sporočal, da se je zgodila prometna nesreča. Da je Miša podlegla poškodbam. Da je ni več. Mislim, kako je ni več?! Še zjutraj se je prebudila v mojem objemu. Rekla mi je, naj na poti iz službe kupim vino, da bo pripravila ribe, da bova imela krasen večer. Kaj prekleto mi zdaj govorijo?! Niti tri ure niso minile, kar sva bila skupaj. Še vedno sem čutil njene ustnice na svojih. Bil sem pripričan, da gre za pomoto, da je to, kar mi govorijo preprosto nemogoče. Motil sem se. »
2. FAZA: Hrepenenje
»Da gre zares in da ne sanjam, sem se pričel zavedati, ko mi je od hrepenenja po njej skorajda počilo srce. Ko bi jo videl vsaj še enkrat! Ko bi ji večkrat povedal, kako grozno rad jo imam! Kako lepo mi je bilo ob njej, pa se tega sploh nisem zavedal! Vsi načrti, vse kar je bilo pred nama, vse se je sesulo v pepel. In zadaj sredi njega sedim sam, kričim, naj se vrne, preklinjam sebe in življenje.«
3. FAZA: Jeza
»Kdo je kriv, da je ni več?! Kdo mi jo je vzel? Postal sem jezen na ves svet. Krivce sem videl povsod okrog sebe. Promet, šofer, ki se ji ni izzognil, reševalce, ki niso prišli dovolj hitro, zdravnike, ki ji niso mogli več pomagati, službo v katero je hitela, celo sebe sem razžiral do popoldne norosti. Jezen sem bil tudi nanjo. Če bi ne bila neprevidna, bi bila danes ob meni. Če bi ravnala drugače, bi imela čas za vse kar sva načrtovala, tako pa je vse uničila in me pustila samega.«
4. FAZA: Žalost in nemoč
»Minilo je več mesecev, da sem prišel do spoznanja, da moje Miše ne bo več nazaj. Še vedno sem pogledoval k vratom, vonjal njena oblačila, pil iz njene skodelice, jokal na posteljnini, ki je nisem preoblekel – imela je vonj po njej. Bil sem izčrpan, nemočen, popolnoma obupan in brez sleherne želje po bivanju na tem svetu. Ljudje okoli mene so nadaljevali z življenjem, zame pa se je čas ustavil. Ni se mi zdelo prav, da nadaljujem pot. Zanjo se je končala. Izdal bi jo, če bi mi uspelo najti nov smisel. Zakaj bi ga sploh iskal? Boljše bi bilo, če bi kar sam končal to nočno moro.«
5. FAZA: Izboljšanje
»Bo najbrž res držala misel, da čas celi rane. Za menoj so bili meseci obupa, jeze, žalosti, trenutki blaznosti in spoznavanja, kaj mi je to dekle pomenilo. Ne, oprosti Miša - kaj mi pomeniš. Mislim, da boš ne glede na vse, ostala ljubezen mojega življenja. Tega mi niti čas ne more vzeti. Nisem nor, vem, da je ne bo nazaj. Po približno dveh letih sem sprejel bolečino in popustil urinim kazalcem, da stečejo svojo pot. Zame. Ker je tako prav. Zanjo, ker bi si tako želela. In samo upam lahko, da bom tudi jaz v življenju drugih ljudi pustil tako močan pečat, kot ga je Miša pustila v mojem ponorelem svetu. Kdo ve, morda je prav to smisel našega bivanja na tem planetu. Good bye my love, until we meet again.«
Seznanjenje s fazami žalovanja vam bo pomagalo pri razumevanju vaših občutkov, seveda pa gre za induvidualen proces, zato jih lahko doživite v drugačnem zaporedju. Morda posamezne faze ne boste doživeli, mogoče pa je, da se katera pojavi tudi večkrat.
Še več vas čaka tukaj.