Danes se bo razstava Mesto 65+, Med umikom in urbanostjo, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), s Kongresnega trga v Ljubljani preselila v Galerijo Kresija v Stritarjevi ulici, kjer si jo boste lahko ogledali vse do 9. novembra 2021.
"Letošnja tema razstave, ki je sicer organizirana vsako leto, je prav posebna, saj združuje področje arhitekture in urbanizma s področjem drugačnih pogledov na staranje," je povedala Dr. Dušana Findeisen iz UTŽO in dodala:
"Ko pomislimo na starejše, smo vajeni razmišljati o domovih starejših, o krhkosti starih, ki jim upada moč. Toda razstava nas pelje drugam, proč od teh pogledov. Avtorice Mete Kutin ne zanimajo zgolj varne poti in zgradbe oziroma tako imenovan medicinski model staranja. Nasprotno - zanima jo, kako k sodelovanju pritegniti starejše nad 65 let, ki jih je v Ljubljani domala 20 odstotkov. Zanimajo jo torej drugi modeli staranja, ki so bolj usklajeni z današnjim časom: socialni, razvojni in kulturni model."
Navdih za razstavo prihaja od starejših samih
Kot nam je zaupala Dr. Dušana Findeisen, so bili inspiracija tudi za letošnjo razstavo študentje arhitekture in urbanizma na UTŽO, ki že deset let skupaj z avtorico razstave arhitektko Meto Kutin vodijo različne raziskave, sodelujejo v mednarodnih projektih (Soseska iz sanj je najnovejša med njimi) in nastopajo v javnosti.
"Gre torej za participacijo starejših v javnem prostoru, ki stare/starejše naredi vidne in slišane. Upati je, da jim bodo prisluhnili tudi arhitekti, urbanisti in odločevalci, da bodo tako nastajali mestni prostori, ki bodo za stare/starejše še bolj vključujoči," je optimistična Dr. Dušana Findeisen, ki dodaja:
"Meta Kutin in njeni starejši študenti verjamejo v urbanost starejših - v njihov odnos do mestnih prostorov, drugih in preteklosti, do vsega, kar naj bi arhitekti in urbanisti poznali pri načrtovanju mestnih prostorov. Poznati velja tako potrebe kot tudi aspiracije starejših, da se lahko izognemo slabšalnim stereotipom o starosti, ki vidijo starost in starejše zgolj kot upadanje moči.
Kdo nas lahko o starejših bolje informira kot starejši sami? Še posebno, če se pred tem (na)učijo gledati mesto na način arhitektov in urbanistov."
Skupaj s Dr. Dušano Findeisen se strinjamo, da morajo biti tudi starejši vključeni v vse faze prostorskega načrtovanja in ne le v fazo odzivov na narejeno in zaključeno.
Glede na to, da živimo v starajoči Evropi, je skrajni čas, da pričnemo razmišljati drugače o vlogi starejših v družbi. Ti morajo postati proizvajalci, inovatorji, prosvetljeni potrošniki in dejavni državljani.
Vabljeni na razstavo!