Da v življenju ni vedno lahko in da je potrebno premostiti tudi večje in grenke ovire, zagotovo dobro ve Saša Einsiedler. Danes odkrito govori o svojem življenju, na svojo preteklost pa gleda kot na dragocene življenjske lekcije, ki so ji zagotovo pomagale, da je danes to, kar je. Zelo pozitivna, uspešna in optimistična ženska, ki z veseljem zre v prihodnost in se zna veseliti sedanjosti. Za portal MojaLeta.si je odkrito spregovorila o svojem življenju.
Mnogi se vas spominjamo po vodenju najrazličnejših razvedrilnih oddaj na televiziji. Potem pa ste s tem delom zaključili. Zakaj? Pogrešate tiste čase?
Saj ne vem čisto natanko, zakaj sem zaključila s televizijo. Morda zato, ker sem bila kar naprej noseča in imajo na televizijah raje suhice ... hehe. Ne vem pravzaprav, je pa res tudi to, da se mi ni več ljubilo voditi vsake neumnosti. Ko si mlajši, si vesel, da delaš, vseeno ti je, če ti pišejo besedila drugi in od tebe zahtevajo kakšne neumnosti. Ko si malo bolj zrel, se ti pa tega ne ljubi več početi. Imaš svojo vsebino, ki jo lahko deliš. Ta hip je na televiziji zelo malo oddaj, ki bi me premamile, da bi jih vodila. Ne rečem pa, da dela včasih ne pogrešam. Kamera ima svojo moč in meni je všeč, priznam. Zdaj si predstavljam, da bi imela kakšno oddajo, ki bi bila namenjena osebnemu razvoju, rasti ... Da bi lahko delili izkušnje med seboj in si pomagali.
Iz voditeljice do motivatorke za lepše in bolj polno življenje - kdaj se je zgodil ta prehod in zakaj? Ste si od nekdaj želeli pomagati ljudem, ali ste to željo začutili skozi pot svojega življenja?
Vedno sem bila zelo, zelo empatična. Spomnim se, da sem kot mlado dekle vedno poslušala izpovedi kakšnih pijančov ob šanku, medtem, ko so se moje prijateljice zabavale. Ampak vedno sem čutila toliko sočutja in nisem znala poskrbeti zase in reči DOVOLJ. Potem pa, ko sem se sama znašla v težavah in jih uspešno rešila, sem ugotovila, kako pomembno je, da imamo v temnih dneh nekoga, ki te posluša. Ki te ne obsoja, samo sprejema in skuša pomagati. To sem zdaj jaz. In to me osrečuje, saj na nek način osmišlja tudi vso mojo pot do tu, kjer sem zdaj.
Najbrž vam ni bilo lahko, za vami so mnoge preizkušnje. Ste mati petih otrok, dvakrat ste ločeni. O tem danes govorite brez kakršnega koli obtoževanja. Ampak, ko ste doživljali ločitve, je bilo najbrž zelo težko tako vam, kot tudi vašim otrokom. Kaj bi svetovali vsem tistim, ki trenutno gredo skozi obdobje ločitve?
Takrat je težko poslušati nasvete. Vrtinec čustev te zagrabi in narediš marsikakšno neumnost. Tudi jaz sem kakšno. Pa vendar, kako zelo so mi pomagali nasveti prijateljice Lile, še danes sem ji neskončno hvaležna za vse. Najbolj je pomembno to, da skušamo pred vsako korenito odločitvijo malo podihati, razmisliti, še najbolje prespati noč. Odločitve sredi hudega čustvenega viharja so največkrat najslabše. Potem, ko se stvari umirijo, nam je žal, zelo žal. Moji otroci so preživeli marsikaj, ampak danes so vsi zadovoljni, sočutni, prijazni. Vidijo, da se stvari uredijo sčasoma, da je življenje čudovito in da je možno sobivanje v spoštovanju. Vsem, ki se ločujete, pa samo tale nasvet: ne obtožujta drug drugega pred otroki. Ne vpletajta jih in ne vlecita jih vsak na svojo stran.
Biti mati petim otrokom zagotovo ni lahko, je pa to tudi zagotovo zelo lepo. Koliko so danes stari vaši otroci? Kako bi opisali svojo veliko družino?
Otroci so stari od 10 do (skoraj) 24 let. Pa 12, 15, 22. Res je pestro imeti toliko otrok in včasih, ko pomislim na leta, ko so bili še majhni, jaz pa sama z njimi, si kar čestitam, da sem to preživela. Skrivnost je v tem, da se nisem nikdar spraševala KAKO bom to speljala, vedela sem, da moram in da je to to. Pa je šlo in še lepo smo se imeli in se imamo. Zdaj je sicer najstarejša hčera v Kopru, kjer je na magistrskem študiju, ta velik fant je tudi do zime v Ljubljani, tako da so doma "ta mali". Petnajstletni sin pokosi travo in naredi, kar je bolj težaških del, punci pa skušam naučiti pospravljanja. Oh, to mi gre bolj težko od rok priznam. Včasih nisem dovolj vztrajna in preveč sem popustljiva, pa to dobro vesta in na prave strune pritisneta, pa sem čisto mehka ...
Najlepše pa je, ko smo vsi skupaj. Oh, kako sem ponosna! In kako mi gre na jok od sreče ko vidim, da se imajo radi med sabo, da se smejijo, se žgečkajo in si ljubeče nagajajo. Toliko ljubezni je na kupu v takšnih trenutkih, da jo kar spravljam na zalogo za težke čase.
Na svojih predavanjih in delavnicah osveščate ljudi o tem, kako si izboljšati življenje. Komu so namenjene, kje vas lahko ljudje najdejo? Ali namenjate čas tudi posameznikom ali le skupinam?
Moje delavnice so res nekaj posebnega, zato ker izhajam iz realnega življenja, ne iz nekih visokoletečih ameriških demagogij o hitrem zaslužku in uspehu. Saj ne rečem, super je uspeti čez noč, ampak za vsako spremembo je potreben nek čas. Da se naučimo, privadimo na spremembo. Samo takrat bo zares vedno, ne za 14 dni ... Delam s podjetji, kjer imam predavanja in delavnice za komunikacijo, pa o tem govorim, kako uvajamo spremembe, pa o tem, da smo sami odgovorni za svoj uspeh, za svoje počutje. Kolikokrat je lažje s prstom pokazati na drugega in reči, če bi se on obnašal drugače, bi pa ... nič ne bi bilo drugače, MI smo tisti, ki se moramo spremeniti.
Zdaj avgusta grem spet na eno odlično izobraževanje k Jacku Canfieldu, to je tisti gospod, ki je napisal knjige Kurja juhica za... Je med top coachi na svetu in govori o tem, kako postati uspešen. Uspeh je seveda zelo posebna reč, vsak si predstavlja nekaj svojega pod "biti uspešen". Ampak obstajajo določena načela, ki veljajo za vse. In o tem govori Jack, o tem govorim jaz, ki že imam eno njegovo licenco, zdaj grem pa še malo utrditi znanje. Pa še veseli me to neznansko. No, septembra bom imela pa v Ljubljani delavnico na to temo in če koga zanima, kako sprostiti moč za hitrejši napredek do uspeha, se mi lahko pridruži! Lahko si preberete kaj več tukaj.
Sicer imam pa tudi osebna mentorstva, vendar ne krajših od treh mesecev, najraje eno leto. To so potem tiste zaresne spremembe!
Napisali ste knjigo Moja samopodoba. Komu je knjiga namenjena? Kaj bomo v njej našli? Je to vaša prva knjiga?
Pred leti sem že napisala knjigo, priročnik za nastopanje. Potem pa me je moja življenjska izkušnja pripeljala do razmišljanja o sebi, koliko se cenim, spoštujem, ali se znam imeti rada .... in ugotovila, da v teh vprašanjih še zdaleč nisem edina. Ko sem svojo samopodobo spravila na dobro raven, sem vse vaje in principe zbrala v knjigi. Če lahko pomagam s svojo izkušnjo, sem vesela. Je pa knjiga že doživela dva ponatisa!
Brezplačno si lahko naložite prvo poglavje: http://sasaeinsiedler.si/moja-samopodoba-je-moja-odlocitev/
Trenutno je knjiga tudi znižana, koda za popust je ZAME.
Sicer pa na moji spletni strani najdete kar nekaj brezplačnih serij, nasvetov, posnetkov... Če bi si jih kdo rad ogledal, kliknite semle: http://sasaeinsiedler.si/
Vesela bom, če bom z bralci vašega-našega portala lahko podelila kakšno svojo izkušnjo. Verjamem, da smo mi skupaj nabrali že toliko izkušenj in modrosti, da bi z njo lahko spremenili svet na bolje. Nikdar ni prepozno!