Na konferenci so bili predstavljeni skupnostni pristop za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju, socialna aktivacija ter primeri dobrih praks vzpostavljenega skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki so se izvajale v treh pilotnih okoljih v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«, ki je bil podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. Sodelujoči so izpostavili tudi potrebo po tesnejšem povezovanju sistemov socialnega in zdravstvenega varstva ter po oblikovanju skupnih prioritet za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in večjo socialno varnost. Skupnostni pristop za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti omogoča odzivanje na potrebe lokalnega prebivalstva, boljši dostop do storitev in programov, razvoj podpornih mrež in skupin za samopomoč ter upošteva formalne in neformalne oblike pomoči. Od partnerjev v lokalnem okolju zahteva usklajeno in povezano premoščanje ovir ter razvoj kompetenc, veščin in načinov ukrepanj, ki presegajo klasične institucionalne oblike delovanja. Tak pristop vpliva na in mobilizira številne lokalne strukture in partnerje, ki z usklajevanjem na osnovi prvotno dogovorjenih vrednot vzpostavljajo pogoje za boljše zdravje. Skupnostni pristop zahteva sistemsko medresorno oziroma vladno podporo. Rešitve razvite v projektu Skupaj za zdravje in predstavljene na konferenci bodo pomembna podpora odločevalcem pri načrtovanju sistemskih ukrepov in izhodišč za diseminacijo, pa tudi financiranje modela t. i. integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju s sredstvi operativnega programa.
Za učinkovito zmanjševanje neenakosti v zdravju je ključno, da neenakosti celovito prepoznavamo – kakšne so, kaj jih povzroča in katere skupine prebivalstva še posebej prizadenejo. »S tem namenom je bila leta 2014 v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«, ki ga vodi NIJZ in je financiran iz Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, izvedena obsežna kvalitativna terenska raziskava, s katero smo prepoznali nekatere ključne skupine ranljivih oseb. Sem spadajo brezposelni, prekarni delavci, migranti, brezdomne osebe, uporabniki nedovoljenih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, Romi, osebe z raznimi oblikami oviranosti in drugi. Hkrati smo natančneje opredelili tako njihove ovire pri skrbi za lastno zdravje kot tudi ovire pri dostopu do sistema zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na ovirah pri vključevanju v preventivne programe,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja in in vodja projekta Skupaj za udravje za odrasle z NIJZ, in dodala: »S ciljem doseganja boljšega zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju smo v okviru projekta obstoječi preventivni program za odraslo populacijo nadgradili in razvili nove vsebine, orodja in pristope za učinkovitejše vključevanje ciljne populacije ter nemedikamentozne obravnave, ki bolje upoštevajo potrebe uporabnikov. Integracija, ki je temeljni koncept Programa integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih, predstavlja koncept vključevanja, sodelovanja in povezovanja obstoječih in novih procesov, komunikacijskih poti, obravnav, ciljnih skupin, timov v preventivnih obravnavah, spremljanja in evalvacije ter upravljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.«
Okrepljena javnozdravstvena vloga zdravstvenih domov
Javnozdravstveno poslanstvo zdravstvenega doma (ZD) je široko in obsežno – aktivna skrb za doseganje najvišje možne ravni zdravja lokalne skupnosti in zmanjševanja neenakosti v zdravju; sistematično izvajanje različnih preventivnih programov in aktivnosti promocije zdravja; zagotavljanje učinkovitega prepletanja populacijskega preventivnega pristopa s pristopom k posameznikom z visokim tveganjem; strukturirano in v posameznika usmerjeno zdravstvenovzgojno delo; omogočanje aktivne participativne vloge uporabnikov v procesih določanja prednostnih ukrepov in udejanjanje skupnostnega pristopa za zdravje. Pri skupnostnem pristopu je v ospredju uporabnik programa, zato je tovrsten pristop prilagojen njegovim potrebam. Poudarek je na spretnostih in kompetencah vseh sodelujočih struktur in partnerjev v lokalnem okolju ter na spoštovanju avtonomnosti posameznika. Skupnostni pristop omogoča boljši dostop do storitev in programov, razvoj podpornih mrež in skupin za samopomoč ter upošteva formalne in neformalne oblike pomoči. Za uspešno udejanjanje skupnostnega pristopa je potebno vse partnerje usposobiti s področja obravnave ranljivih skupin, zmanjševanja neenakosti v zdravju in krepiti razvijanje kulturnih kompetenc.
Oblikovanje Centrov za krepitev zdravja
V okviru projekta Skupaj za zdravje smo opirajoč se na zakonodajna izhodišča za preventivno zdravstveno varstvo na primarni ravni zdravstvenega varstva ter ključne ugotovitve ocene potreb in analize stanja pripravili koncept Centrov za krepitev zdravja (CKZ). Gre za samostojne organizacijske enote v organizacijski strukturi ZD in ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje dejavnosti krepitve zdravja, zdravstvene vzgoje in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Ena ključnih novosti in prednosti CKZ je odpiranje v lokalno skupnost.
V pilotnem testiranju izvedljivosti nadgrajenega preventivnega programa, ki je potekalo v treh zdravstvenih domovih, in sicer ZD Sevnica, ZD Vrhnika in ZD Celje s pripadajočimi lokalnimi okolji, so sodelovale različne inštitucije (Center za socialno delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota NIJZ, občina), nevladne organizacije in številni strokovnjaki. ZD je predstavljal ključnega partnerja pri podpori in udejanjanju novega koncepta skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Strokovnjaki v CKZ iz pilotnih okolij, opolnomočeni z interdisciplinarnim znanjem, veščinami, novimi orodji, sodobnimi pristopi v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji, so v okviru skupnostnega pristopa s pomočjo različnih zdravstvenih in nezdravstvenih partnerjev v lokalnem okolju dostopali do ljudi z ovirami pri dostopu do preventivnih programov, jim pomagali pri odpravljanju teh ovir in jih uspeli vključiti v preventivne programe. V okviru pilotnega testiranja projekta Skupaj za zdravje smo tako obravnavali 850 ranljivih oseb; najpogosteje je šlo za brezposelne osebe, socialno-ekonomsko ogrožene in osebe s težavami v duševnem zdravju. Kot najpogostejši oviri pri dostopu do preventivnih programov sta bili prepoznani neinformiranost in nemotiviranost uporabnikov. V pilotnem testiranju se je kot ključno pokazalo skupnostno delovanje ZD ob podpori območne enote NIJZ.
Skupnostni pristop daje dobre rezultate, ki so v korist tako izvajalcem kot uporabnikom. Za izvajanje takšnega načina dela pa mora imeti skupnostni pristop delovanja institucij v lokalnem okolju sistemsko medresorsko podporo. O tem pričajo spodnja stališča strokovnjakov, ki so sodelovali v pilotnem testiranju projekta Skupaj za zdravje, o skupnostnem pristopu in prenovljenih preventivnih programih za odrasle.
Sara Pistotnik, Inštitut za multikulturne raziskave:
»Beležimo porast ovir pri dostopu do zdravstva, tako zakonsko-administrativnih ovir kot drugih, npr. kulturno-jezikovnih, zaradi katerih določene skupine prebivalstva vse težje dostopajo do zdravstvenega varstva. Znotraj projekta Skupaj za zdravje smo razvijali različna orodja za prepoznavo teh skupin in naslovitev njihovih potreb. Zaznali smo več takšnih skupin, ovire pa bi bilo potrebno naslavljati na več nivojih, npr. na lokalni in sistemski ravni. Primer pilotnega testiranja je tudi medkulturna mediatorka za albansko govorečo skupnost v Celju.«
Marjana Iršič, vodja Centra za krepitev zdravja Celje:
»Nov koncept CKZ prispeva h krepitvi javnozdravstvenega poslanstva zdravstvenega doma s povezovanjem z drugimi službami v zdravstvenem domu, s sodelovanjem s partnerji v lokalnem okolju, z odzivanjem na potrebe lokalnega prebivalstva, načrtovanjem in izvajanjem aktivnosti promocije zdravja ter podporo pri vključevanju (ranljivih) oseb v preventivne programe. V CKZ Celje opažamo, da je naše skupno delo z različnimi partnerji v lokalnem okolju pomembno pripomoglo k boljši prepoznavnosti našega dela in večjemu vključevanju ciljne populacije v naše nemedikamentozne obravnave. V primerjavi s preteklo organiziranostjo nov koncept CKZ s skupnostnim delovanjem pomembno prispeva h krepitvi zdravja in zmanjševanju neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti.«
Mojca Vidmar, vodja Centra za krepitev zdravja Sevnica:
»Sodelovanje med Centrom za socialno delo in CKZ ocenjujemo kot odlično in nujno potrebno pri delu z ranljivimi skupinami. Glede na to, da so težave v duševnem zdravju ena izmed pomembnejših področij ranljivosti, s katerimi se srečujemo, se nam odpiranje v lokalno skupnost in povezovanje z drugimi službami zdi še toliko bolj pomembno. Težave v duševnem zdravju so v slovenskem prostoru še vedno stigmatizirane, mi pa s svojo pojavnostjo izven zidov zdravstvenega doma tako rušimo stigmo kot tudi posameznikom olajšamo dostop in tako posledično lažjo vključenost v Program za krepitev zdravja v CKZ. Na osnovi izjemno pozitivnih izkušenj v pilotnem testiranju vidimo potrebo po implementaciji modela skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju na nacionalni ravni.«
Jerneja Filipič, vodja Centra za krepitev zdravja Vrhnika:
»V pilotnem testiranju projekta Skupaj za zdravje smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje z Uradom za delo Vrhnika, kjer smo s skupnimi aktivnostmi brezposelne osebe informirali o preventivnih programih, ki jih izvajamo v ZD Vrhnika, in različnih dogodkih, ki jih pripravljamo v CKZ Vrhnika. Glede na to, da je brezposelnost pereč problem v naši občini, smo s skupnimi aktivnostmi z Uradom za delo Vrhnika v preventivni program v ZD Vrhnika vključevali brezposelne osebe, pri čemer smo nemedikamentozne obravnave prilagodili tej ciljni populaciji. Zelo dobro smo sodelovali tudi s Centrom za socialno delo Vrhnika, Rdečim križem in Karitasom. Kljub temu, da se projekt izteka, bomo zaradi dobrih izkušenj in pozitivnih odzivov ciljne populacije z vzpostavljenimi aktivnostmi in sodelovanjem nadaljevali tudi v prihodnje.«