Neusmiljena statistika.
Po popisu prebivalcev je v Sloveniji konec leta 2022 živelo cca 2.127.450,00 ljudi. Od tega jih je bilo:
- 443.732 starih od 50 do 65 let,
- 449.524 starih 65 let in več (od tega jih je 119.023 starejših od 80 let).
- 395.268 pa jih je starih od 0-18 let.
Iz podatkov vidimo, da je 42% vseh prebivalcev Slovenije starejših od 50 let.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, november 2022
Povprečna mesečna pokojnina tistih, ki se upokojujejo sedaj je 806 eur (leto 2022).
Revščino tvegajo tisti, ki mesečno razpolagajo s 740 eur in manj. Teh je bilo v Sloveniji leta 2020 12,4%, kar nas uvršča v sredino Evropskih držav po številu oseb, ki živijo na pragu revščine.
Zaskrbljujoča je revščina med starejšimi prebivalci Slovenije. Namreč, stopnja revščine se z leti povečuje in je najvišja med osebami starimi 65 in več let, in sicer 18,3-odstotna, med starejšimi od 74 let pa je celo 21,8-odstotna. To pomeni, da v Sloveniji živi trenutno kar 100.000 ljudi, ki so stari nad 65 let in najverjetneje živijo precej skromno.
Stopnja revščine je v Sloveniji najvišja med ženskami, ki so stare nad 65 let in živijo same. Kar 46,8% teh žensk živi pod pragom revščine, torej skorajda polovica samskih starejših žensk.
(Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2020).
Projekcije za naslednjih 20 let niso svetle.
Prvi razlog je v demografski sliki, saj se slovenski narod zelo hitro stara. Slovenijo štejejo med najstarejše narode v Evropi. Smo drugi najstarejši narod v Evropi, takoj za Bolgarijo. Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci starimi 65 in več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, se v Sloveniji z leti povečuje; za leto 2019 znaša 131,7 (za ženske še precej več: 155,7). To pomeni, da je med prebivalci na vsakih 100 otrok povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz projekcij prebivalstva EUROPOP2018 že več kot 200; to pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.
Tudi Evropa se hitro stara. Po podatkih regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo bo leta 2024 število ljudi starih 65+, preseglo število ljudi, mlajših od 15 let. Prebivalstvo nad 80 let pa je najhitreje rastoča starostna skupina v Evropi.
(Vir: AGE, Platform Europe, Bruselj, december 2022).
Drugi razlog je izseljevanje mladih ljudi, kar dodatno zmanjšuje število aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Po sedanjih projekcijah se bo leta 2047 razmerje med aktivnimi in upokojenimi prevesilo na stran upokojenih, torej, več bo prejemnikov pokojnin kot tistih, ki bodo vplačevali zanje.
Iz statističnih podatkov lahko zaključimo, da se na državo in njene socialne transferje ne gre zanašati. Slovenija sicer ostaja socialna država, vendar ji bo zaradi gospodarskih in demografskih razmer čedalje težje zagotavljati primerno življenjsko raven upokojenski populaciji, saj je ta iz dneva v dan večja. Pokojnine ne bodo višje, trend pa kaže, da bodo z leti postajale vse bolj enake. Večina bodočih upokojencev bo imela pokojnino okrog praga revščine, to je cca 800 eur mesečno.
Ali lahko računate na svoje otroke, na mladino?
Slovenska družba je demografsko zelo razdeljena. V oči bode odsotnost medgeneracijskega sodelovanja, oziroma medgeneracijskega sporazuma.
Krivda ne leži na mladih, pa tudi na starejših ne. Problem je sistemski in je rezultat zahodnega, potrošniškega načina življenja, ki peha človeka v čedalje večji individualizem. Človek postaja sam sebi dovolj. Plačano delo in streha nad glavo mu dajeta lažni občutek samozadostnosti. Odtujenost otrok je v državah Severne, bogatejše Evrope postalo že splošen problem in marsikateri starejši si poišče psihološko pomoč zaradi občutka zavrženosti in ignorance svojih otrok. Ta trend z velikimi koraki prodira tudi k nam.
Kaj pa sosedje in prijatelji?
Ko ostarite je izredno pomembno, da ostajate družabni, ter se ne zapirate vase in v svoj svet. Veliko ljudi je pripravljenih pomagati, veliko ljudi se tudi znajde v podobni situaciji, kot ste sami. Ne izgubite vere v ljudi, zato ostanite družabni ter socialno aktivni.
Najprej morate računati na sebe- finančni vidik.
Sedanji in bodoči upokojenci imajo v povprečju več premoženja, kot njihovi predhodniki pred 30. in več leti. Sedanji upokojenci in tisti, ki so v čakalnici za ta status, imajo v lasti glavnino nepremičnin v Sloveniji, prav tako imajo veliko prihrankov v banki. Seveda ne vsi, vendar je večini upokojencev to premoženje prej v breme, kot v korist. Ljudje so garali vse življenje, da so si pridobili nekaj premoženja, stanovanje, hišo, vikende itd, sedaj pa kar ne vedo, kaj bi z njimi. Prav tako imajo starejši v zavesti, da morajo svoje nepremičnine zapustiti potomcem. Otroci pogosto živijo v nepremičninah starejših, če jih ti le imajo, prav tako z veseljem koristijo vikende.
Tistim starejšim, ki imajo v lasti nepremičnine ne moremo reči, da so revni, če tudi prejemajo nizko pokojnino in skromno živijo. Pri tem gre za odsotnost vzpodbude, kaj z nepremičnino, premoženjem narediti, da bi tudi starejšemu prinašala finančno zadovoljstvo ter materialno korist.
Možnosti je veliko, le pogumni morate biti in razmišljati širše. Ker pa so to rešitve, ki ne pridejo čez noč, je o vsem tem dobro razmišljati veliko prej, preden obtičite z nepremičninami in hkrati z mizerno pokojnino. Na eni strani vas bo doletelo veliko stroškov za vzdrževanje nepremičnin, na drugi strani pa nizka pokojnina.
Glede svojega premoženja, premičnega in nepremičnega (nepremičnin in ostalega) je potrebno biti pragmatičen. To je vaše premoženje in naj vam koristi v času, ko postajate bolj ranljivi in ko boste za preživetje potrebovali predvsem denar. Otrokom je seveda potrebno pomagati, vendar nikakor na račun lastne finančne varnosti. Pomislite, da boste v prihodnosti bolj betežni in potrebni pomoči. Glede tega pa na žalost velja: kolikor denarja, toliko pomoči.
PREBERITE TUDI: Kaj pomeni biti upokojen?
Vesna Cetinski, iz knjige »Upokojitev, ni problema.«