Družina je celica, ki bi morala delovati skupaj, se spoštovati, dopolnjevati, si pomagati, se ljubiti. A včasih ni tako. Pride lahko do ločitve, do prepira in stari starši kar naenkrat izgubijo stik s svojimi vnuki. A do tega ne bi smelo prihajati, saj so dedki in babice zelo pomemben člen v življenju otroka.
Če pride do ločitve, do prepira, je to velik stres za vso družino, tudi za stare starše. Če se otroci preselijo skupaj z enim staršem, so lahko odrezani od svojih starih staršev. A ločitev staršev ne bi smela biti pogojena z ločitvijo vnukov od starih staršev. Kot pa kažejo raziskave, v več primerih pride prav do tega. Stari starši so kar naenkrat osamljeni, žalostni, ne vedo, kaj se dogaja z vnuki in kako se imajo. Stiki so pretrgani, nastane velika in boleča praznina.
Kaj lahko stari starši v takšnih primerih storijo?
Najbolj pomemben je pogovor. Stari starši se lahko pogovorijo s starši svojih vnukov in jim poskušajo povedati, kako veliko jim vnuki pomenijo. Ponudijo lahko svojo pomoč, varstvo. Nikakor pa ni dobro opravljati enega od staršev otrok oziroma se postaviti na eno od sprtih strani stari starši morajo biti nevtralni in se v odnose staršev ne smejo mešati.
Če pa ne gre z lepo besedo, če starši vztrajajo, da vnuki ne bodo imeli več stika s starimi starši, se lahko po pomoč obrnete k pravnim strokovnjakom.
Za nasvet, kaj storiti v primeru, ko stari starši izgubijo stike z vnuki, smo vprašali Janjo Cigoj, mag. prava: V slovenskem pravnem sistemu so družinska razmerja urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), vendar je že sprejet Družinski zakonik, ki pa bo v celoti stopil v veljavo 15. 4. 2019.
»Razmerje med otroci in njihovimi starimi starši je pravno varovano po tretjem odstavku 53. člena Ustave, iz katerega izhaja tudi dolžnost države, da varuje družino. Vsebinsko enaka obveznost izhaja iz pravice do družinskega življenja iz 8. člena EKČP, kar potrjuje tudi sodna praksa ESČP. To pomeni, da je že z vidika ustavnih določil treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok in to ne le pred posegi države (v smislu ustavne pravice negativnega statusa), temveč skladno z Ustavo tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. To razmerje pa je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva.
Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Oblastveni akti pristojnih organov lahko obstoj pravno varovanega razmerja le dodatno utemeljujejo. Če pa tako razmerje že obstoji, uživa tudi temu razmerju ustrezno pravno varstvo pravice do družinskega življenja iz 53. člena Ustave in 8. člena EKČP, ki se v Republiki Sloveniji uporabljata neposredno (15. člen Ustave).« (tako sodba Vrhovnega sodišča VSRS sodba in sklep I Up 161/2016)
V vseh postopkih v katerih se urejajo razmerja v katerih so udeleženi otroci je glavno načelo otrokova največja korist.
Po trenutno veljavnem zakonu, ZZZDR, ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oziroma zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.
Pri slednji določbi je treba opozoriti, da so to otrokove pravice in ne pravice starih staršev, zato slednjih stari starši ne morejo uveljavljati npr. po sodni poti ali v upravnem postopku. Takšno mnenje izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. »V ZZZDR ni podlage za postopek, ki ga je uvedel in vodil center za socialno delo v zadevi določitve osebnih stikov mladoletnih otrok z njunim starim očetom in teto, kot da gre za določitev stikov po 106. členu ZZZDR. Res je sicer, da po 86. členu ZSV postopa center za socialno delo po pravilih upravnega postopka, kadar pri izvrševanju javnih pooblastil odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, če niso posamezna vprašanj-a postopka v tem ali drugem postopku drugače urejena. Javna pooblastila odločanja o pravici do osebnih stikov z mladoletnim otrokom so urejena v ZZZDR. Po tem zakonu pa center za socialno delo nima javnega pooblastila za odločanje o upravni stvari osebnih stikov mladoletnega otroka z njegovimi starimi starši oziroma drugim sorodstvom. Po presoji pritožbenega sodišča se v upravnem postopku odloča le o upravni stvari osebnih stikov iz 106. člena ZZZDR, to je o pravici, ki jo ima tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, in o dolžnosti tistega od staršev, pri katerem otrok živi ne pa tudi o pravici oseb, ki nad otrokom ne izvršujejo roditeljske pravice« (tako npr Sodba I Up 134/2000)
Stari straši ne morejo biti posvojitelji svojih vnukov, saj zakon jasno določa, da Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata ali sestre, s slednjim bi se namreč porušilo sorodstveno ravnovesje, saj otrok s posvojitvijo pridobi vse pravice kot biološki otrok, kar bi morda v nekaterih primerih pomenilo, da bi lahko otrok postal brat ali sestra svoje lasten matere ali očeta.
Lahko pa stari starši postanejo rejniki svojih vnukov, kar je v praksi tudi pogosta rešitev, v primerih ko otroci ostanejo brez staršev.
Vse zgoraj navedeno bo ostalo v veljavi in torej nespremenjeno tudi, ko bo pričel veljati Družinski zakonik.
Če potrebujete pravni nasvet, kliknite tukaj.