Letos poteka svetovni dan preprečevanja samomorov pod geslom
Preprečevanje samomora – ves svet povezan in opozarja na pomen povezav na različnih ravneh za uspešno preprečevanje samomora.
V lanskem letu je pri nas samomor storilo kar 448 oseb, od tega je bilo 361 moških in 87 žensk. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da vseh samomorov ne moremo preprečiti, nekaj pa jih lahko – tudi tako, da smo pozorni do soljudi, da pravočasno poiščemo pomoč zanje ali zase in da se odzovemo na njihove težave, da znamo zaupati svoje težave.
Največ samomorov se zgodi zaradi težav v duševnem zdravju, najbolj labilni so ljudje, ki trpijo za depresijo. Velik krivec pa je tudi prekomerno pitje alkohola, torej alkoholizem.
Samomor je eden od treh najpogostejših vzrokov smrti v številnih državah. V zadnjih letih pri nas beležimo rahlo naraščanje števila samomorov.
»
Samomor je v večini primerov možno preprečiti in pomagati posamezniku najti drugačno rešitev iz stiske.
Prvi korak vsekakor predstavlja pravočasna prepoznava posameznikove hude stiske oziroma razmišljanja o tem, da bi storil samomor. In ta korak lahko storimo vsi – da opazimo, da se z našimi bližnjimi, prijatelji, sosedi … nekaj resnega dogaja. Pri tem nam lahko pomagajo določeni opozorilni znaki: depresivno razpoloženje, umikanje v samoto, opuščanje aktivnosti, ki jih je posameznik prej rad ali brez težav počel (navedeni znaki lahko nakazujejo na prisotnost depresije, ki je pomemben dejavnik tveganja za samomor), razdajanje premoženja, poslavljanje in vračanje sposojenih predmetov, urejanje formalnosti (zavarovanje, oporoka) ter izjave, ki izražajo obup in misel na smrt (npr.: “Dovolj mi je.”, “Najraje bi zaspal in se več ne zbudil.”),« je povedala
mag. Alenka Tančič Grum, univ. dipl. psihologinja.
Če ste v duševni stiski, se lahko obrnete po pomoč tudi na dr. Barbaro Novak, univ. dipl. ped., zak. in druž. Terapije. Vprašanje ji lahko anonimno zastavite TUKAJ.