Ko najdemo partnerja, s katerim si želimo preživeti naše življenje ali z njim ustvariti družino, ponavadi ne razmišljamo o tem, kako bo na odnos vplivala njegova ali njena družina. O tem sem tudi sama začela razmišljati šele, ko sva se s partnerjem lotila gradnje najinega skupnega domovanja - hiše, ki stoji le nekaj metrov stran od doma njegovih staršev.
Statistike kažejo, da je 60 % odnosov med taščo in snaho napetih, medtem ko je v slabih odnosih le 15 % odstotkov zetov in tašč.
Zdelo se mi je, da bo imeti taščo za sosedo zalogaj, praksa pa je pokazala, da morava s partnerjem vzpostaviti nekaj pravil, s katerimi bo naše življenje z družinskimi sosedi lažje, posledično pa najin odnos s taščo ne bo slabšal zgoraj omenjene statistike.
Nekaj časa sem potrebovala, da sem spoznala sicer najbolj očitno – morda se s taščo in tastom nikoli ne bomo dobro razumeli, vendar ker so vzgojili osebo, s katero gradim družino, si zaslužijo spoštovanje. Kot babica in dedek najinim otrokom sta pomemben člen družine, zato moram sprejeti njuno vlogo v našem odnosu.
Večina staršev se ne želi vpletati v odnos med svojim otrokom in njegovim partnerjem, zato je pomembno, da jim te priložnosti niti ne dajemo. Vedeli bodo tisto, kar jim bomo sami povedali, zato sva se s partnerjem dogovorila, da se pred svojimi starši nikoli ne kritizirava. Seveda so lahko starši dobra opora, kadar odnos s partnerjem ne deluje in potrebujemo njihovo pomoč, vendar jim ne smemo pozabiti povedati tudi vseh dobrih stvari, saj si morajo znati ustvariti celotno sliko.
Ne dovoli kritiziranja
Enako velja za morebitno kritiziranje s strani najinih staršev. Kakršnokoli vtikanje mora biti omejeno ali pa posredovano na primeren način. Še posebno kritike na moj račun. Šala pravi, da če mož v sporu stopi na stran svoje mame, naj potem tudi spi z njo. In to še posebno velja kadar tašča kritizira snaho.
Moja naloga na drugi strani je, da svojemu partnerju ne udriham čez svojo taščo, saj ga to prizadene. Kljub morebitnim nestrinjanjem in jezi je za dober odnos potrebno, da kot primožena članica ohranjam spoštovanje ter izbiram besede.
Spori naj ostanejo znotraj družine
Posledično sva vzpostavila pravilo, da vse dogovore in kompleksnejše družinske pogovore z družino vedno opravlja tisti, ki je član te družine. Dogovore z mojo taščo mora torej opraviti moj partner, z njegovo taščo oziroma mojo mamo pa jaz. Seveda tudi tako lahko pride do nesporazumov, vendar bodo ti ostali znotraj družine in se znotraj nje tudi rešili, zamere pa bodo manjše ter hitreje pozabljene.
Najbolj pomembna stvar pri odnosu s partnerjevimi starši je komunikacija – ne z njimi, vendar s svojim partnerjem. Odprt pogovor o problemih in dogovor, da bova s partnerjem vedno poskušala biti na isti strani, reši marsikatero situacijo še preden bi ta privedla do spora.