»Ko smo bili mi v vaših letih, smo...«, pogosto slišimo iz ust starejših. Ena od stvari, ki jih mladim najpogosteje očitajo, je nepripravljenost potruditi se. Zdaj se je izkazalo, da imajo prav: mladim v resnici manjka vztrajnosti in hitro izgubijo voljo, vzrok pa, kot kaže, bolj kot v razvajenosti leži v dejstvu, da so zaradi okolice (družbe kot take), ki ceni napačne vrednote, preprosto preveč pod stresom.
Britanski znanstveniki so pod drobnogled vzeli več kot dva tisoč mladih po Evropi v starosti od 16 do 24 let in ugotovili, da so v veliko slabši koži, kot so bile generacije pred njimi. Mučijo jih pritiski v službi, skrbi jih študij in jezi jih, ker imajo premalo denarja. Zelo hitro so užaljeni in izjemno veliko pozornosti posvečajo temu, kaj si o njih mislijo drugi, tudi tisti, ki jih sploh ne poznajo.
Primerjava med »milenijci« in generacijo v starosti od 45 do 55 let kaže zanimive ugotovitve. 15 odstotkov pravkar odrasle generacije (16 do 24 let) zase trdi, da je dnevno pod velikim stresom. Pri starejših od 55 let jih je takih pol manj. Skrbi, ki slednjim najbolj ne dajo spati, so (bodoče) nizke pokojnine, krediti za nepremičnine ter problemi z zdravjem.
»Milenijci« so tudi generacija, ki jo precej muči anksioznost: skoraj vsak tretji jo občuti trikrat na teden. Nezdrav način življenja - premalo gibanja in nezdrava prehrana njihove težave samo še poslabšuje. Kar tudi priznavajo: le 51 odstotkov jih meni, da so za svoja leta zelo zdravi.
Čeprav je dober spanec za regeneracijo telesa in dobro delovanje imunskega sistema zelo pomemben, se zdi, da mladi to preprosto preslišijo. Vsak četrti spi premalo, medtem, ko ta delež v generaciji od 45 do 55 let znaša »le« 14 odstotkov. Tudi šport jim v živo »ne diši« prav zelo: le vsak četrti je fizično aktiven najmanj trikrat na teden. Kar je še enkrat manj, kot v generaciji od 45 do 55 let.
Zaradi vsega naštetega, pa tudi zato, ker zelo težko prenašajo kritiko (čeprav sami z njo ne skoparijo), se je generacije milenijcev že prijela oznaka, da so »občutljivčki«. Jim bo uspelo zrasti v take»grče«, kot so njihovi dedki in babice?
Viri:
Eurostat