Danes se soočamo z dvema na videz protislovnima pojavoma. Po eni strani se življenjska doba ljudi podaljšuje, saj se je pričakovana življenjska doba moških v zadnjih 60 letih zvišala za devet, žensk pa kar za 11 let. Po drugi strani se zmanjšuje število zdravih let življenja, kar z drugimi besedami pomeni, da vse mlajši iščemo zdravstveno varstvo zaradi različnih razlogov, v marsičem povezanih tudi z življenjskim slogom.
K podaljševanju pričakovane življenjske dobe je uvajanje inovativnih zdravil prispevalo velik delež. Iz tega lahko sklepamo, da so prizadevanja farmacevtskih družb za zdravje in boljše življenje ljudi eden izmed ključnih faktorjev. Da skrb za zdravje ni samo nujni strošek, temveč na drugi strani ponuja tudi priložnost za gospodarsko rast, je na današnji konferenci poudarila doc. dr. Petra Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zdravstvena industrija je ena najbolj intenzivnih panog glede na vlaganja v raziskave in razvoj in tako je skrb za zdravje lahko tudi eno osrednjih gonil gospodarske rasti. Industrija zdravja prispeva velik delež k vsem segmentom rasti: tako je raziskava dr. Denisa Ostwalda iz leta 2013 pokazala, da je v letu 2012 industrija zdravja v Nemčiji prispevala 11 odstotkov bruto dodane vrednosti v gospodarstvu, 7 odstotkov izvoza, kar 20 odstotkov končne porabe in 15 odstotkov celotne zaposlenosti v državi.
Konferenca je v središče postavila bolnike, saj so bolniki tisti, ki inovacije najbolj potrebujejo in pri razvoju inovacij tudi sodelujejo. Ti danes veliko bolje poznajo in obvladujejo svoje bolezni ter aktivneje prispevajo k izboljševanju svojega zdravstvenega stanja kot v preteklosti. Od vseh deležnikov v zdravstvu pričakujejo daljšo življenjsko dobo, upočasnitev napredovanja bolezni ter manj stranskih učinkov in hospitalizacij.
Poleg tehnoloških inovacij in razvoja novih terapij so za vzdržnost zdravstvenega sistema in kakovostno obravnavo potrebne tudi organizacijske inovacije, torej nove metode obravnave ter izboljšane poti bolnika skozi zdravstveni sistem. Ena takšnih, zdaj že dobro uveljavljenih sprememb, so referenčne ambulante. Kot je povedala doc. dr. Antonija Poplas Susič, referenčne ambulante na kratki rok prinašajo nekaj dodatnih stroškov zaradi zaposlitve večjega števila medicinskih sester, a te opravijo pomembno preventivno delo, poskrbijo za vzgojo bolnikov, da ti redno in pravilno jemljejo zdravila, zaradi česar so redkeje pri zdravniku, verjetnost poslabšanja zdravstvenega stanja je manjša, a tudi spremljajoče faktorje tveganja prepoznajo hitreje in zato lahko pravočasno ukrepajo. Vse to pa pomembno vpliva na zdravje, kakovost življenja kroničnih bolnikov in dolgoročno pomeni tudi manjše stroške zdravstvene blagajne.
Nujne so sistemske rešitve za zagotavljanje uvajanja organizacijskih in tehnoloških inovacij, pri čemer so oboje pomembne tako za bolnike kot za vzdržnost zdravstvenega sistema, so se strinjali udeleženci okrogle mize Samo Fakin, dr. med., direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, doc. dr. Antonija Poplas Susič, specialistka družinske medicine, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, doc. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Aladar Belec iz Društva revmatikov Slovenije in Anja Šalehar, mag. farm., članica uprave Foruma.
Organizacijske spremembe se praviloma uvajajo bolj postopoma in z več napora, a na dolgi rok prinašajo pomembne finančne in procesne učinke, vplivajo na kakovost obravnave bolnikov in zagotavljajo sredstva za tehnološke inovacije in inovativna zdravila. Te pa na dolgi rok prav tako nižajo stroške zdravljenja in zdravja družbe. Zato ni dovolj, da se pomena inovacij samo zavedamo; prav bi bilo, da te dobijo jasne spodbude, tako na makroekonomski ravni kot na ravni zdravstvenega sistema in na ravni izvajalcev.
S staranjem prebivalstva narašča pojavnost bolezni, povezanih s staranjem; predvidoma se bo v Evropi pojavnost Alzheimerjeve bolezni do leta 2050 podvojila na 7,5 milijona ljudi, projekcije napovedujejo 400 tisoč bolnikov z novo odkritim rakom med letoma 2010 in 2020. Kar 75 % denarja, skupaj preko 700 milijard evrov, za zdravstveno oskrbo v Evropi se porabi za zdravljenje kroničnih bolezni.
Učinkovito obvladovanje bolezni sodobnega časa pomeni večja vlaganja, ne samo v zdravje, ampak v celotno industrijo zdravja. Bolniki bodo pričakovali vse več inovacij, ta vlaganja pa se bodo vračala v obliki splošne gospodarske rasti. Kot je poudarila predsednica Foruma, Nataša Jenčič, »inovativna farmacevtska industrija med deležniki v zdravstvu igra pomembno vlogo; v preteklosti so zdravila pomembno doprinesla k podaljšanju življenjske dobe, danes v ospredje vedno bolj prihaja doprinos k izboljšanju kakovosti življenja in preprečevanju zapletov. Vse skupaj pa pomembno izboljšuje blaginjo celotne družbe.«