Demenca je skupek simptomov, ki so posledica bolezni možganov in zmanjšuje miselne sposobnosti. Najpogosteje so to motnje spomina in orientacije, spremembe razpoloženja in vedenja, težave pri pisanju in govorjenju ter zmedenost in depresija. Če se vzrok demence odkrije pravočasno, se lahko upočasni razvoj simptomov in s pravilnim pristopom zagotovi boljšo kvaliteto življenja.
Kako prepoznati demenco?
Vsaka človek je edinstven in zato so znaki demence pri vsakem drugačni. Poleg tega se simptomi razvijajo počasi in prve opozorilne znake najprej opazijo družinski člani in prijatelji.
Spremembe se kažejo predvsem na naslednjih področjih:
• izguba sposobnosti pomnjenja nedavnih dogodkov: na primer, človek pozabi vsebino nedavno ogledanega filma; ne ve, kje je odložil svoje stvari ali o čem je govoril; možno je, da pozabi na sestanke ali pot, po kateri bi se moral vrniti domov; spomin na pretekle dogodke v zgodnjih fazah bolezni še ni moten;
• spremembe razpoloženja: človek, pri katerem se pojavlja demenca, se lahko začne počutiti odrinjeno, žalostno, prestrašeno ali jezno zaradi vsega, kar se mu dogaja;
• težave pri komunikaciji: v začetku težko najde prave besede, kar se prepozna po tem, da začne opisovati stvari, namesto, da jih imenuje;
• dnevna rutina: človek z demenco bo postopno vse težje samostojno opravljal vsakodnevne aktivnosti. Strpnost in potrpežljivost družinskih članov sta neprecenljivi, saj lahko to pomaga ljubljenemu človeku, da se z njihovo podporo še leta počuti varno in umirjeno.
Preberite tudi: Z umetno inteligenco napovedali Alzheimerjevo bolezen 7 let prej in 72% natančnostjo
ZELO POMEMBNA JE PREVENTIVA!
Jasmina Lambergar, certificirana trenerka spomina svetuje naslednje:
- dnevno telesno dejavnost, hojo s palicami in aerobne vaje,
- druženje z različnimi generacijami, otroci, vrstniki in tudi z živalicami,
- spoznavanje novih vsebin, udeležbo na predavanjih, razstavah in okroglih mizah,
- veliko pogovarjanja o različnih temah, največ o tistem, kar nas zanima in kar na zabava.
Trenerka spomina poudarja, da je pomembna tudi prehrana: mediteranska dieta je gotovo med tistimi, ki je za delovanje možganov najustreznejša, velja tudi nepisano pravilo, kar je rdeče, je dobro za srce, kar je modro, je dobro za možgane, vse pa je v prid boljšemu pomnjenju.
Poudarja, da sta nujni tudi spanje in počitek. Z njima izboljšamo pozornost in s tem sposobnost shranjevanja in priklica informacij. Biti pozoren do pozornosti je ključno za kvalitetno življenje, zato se je potrebno večkrat posvetiti vprašanju kaj vonjamo, kaj okušamo, da ciljno iščemo določene barve, oblike predmetov v prostoru ali naravi, da pozorno poslušamo recimo radijske oddaje in si skušamo zapomniti čim več vsebine ter jo kasneje posredujemo drugemu ali si zapisujemo zabeležke.
Vsaka umska dejavnost naj bo usmerjena ciljno v prid izboljšanju posameznega dela procesa pomnjenja.
Na koncu naj omenimo še rutino. Poizkusimo se je zavedati in se je znebiti z opravili, ki zahtevajo zavedanje in miselni nadzor dejanj: hodimo vsakič po drugi poti ali strani ceste, obiskujmo nove galerije, trgovine, menjajmo recepte za pripravo hrane, osvežimo začimbe, kdaj pa kdaj pišimo z nedominantno roko, držimo kozarec z drugo roko kot sicer, menjavajmo ritem korakov in včasih postanimo.
Biti pozoren do sebe in do drugih nam omogoča izhodišče za boljšo komunikacijo, s tem pa za vnos, shranjevanje in priklic informacij, ki nam bogatijo vsakdan.
Preberite tudi: Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"
Jasmina Lambergar že vrsto let vodi in izvaja možganski fitnes. Z ljudmi dela individualno in skupinsko. Več o njenem delu najdete na njeni spletni strani.