Program Svit se je na državni ravni začeli izvajati leta 2009 kot odziv na skrb zbujajoče število na novo odkritih primerov in smrti zaradi raka debelega črevesa in danke. Pred uvedbo organiziranega populacijskega presejanja je bil to prvi najpogosteje odkriti rak pri obeh spolih skupaj, bolezen pa je mogoče uspešno preprečiti ali zdraviti, če jo odkrijemo dovolj zgodaj, pišejo na NIJZ.
Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami med 50. in 74. letom starosti s pomočjo preprostega testa ugotoviti prikrite sledi krvavitev v blatu. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa napotimo na kolonoskopski pregled, na katerem ugotovimo vzrok krvavitve. Če med kolonoskopijo najdemo spremembe na steni debelega črevesa in danke, morda že tudi rakave spremembe, te v večini primerov odstranimo že med preiskavo – s tem preprečimo nastanek ali napredovanje raka.
Na NIJZ poročajo, da je bilo v 15 letih delovanja Programa Svit odkritih več kot 4.100 primerov raka debelega črevesa in danke, 60 odstotkov v zgodnejših, bolj ozdravljivih stadijih. Poleg tega je bilo odstranjenih več kot 31.700 predrakavih sprememb, kar pomeni, da se je preprečilo na tisoče potencialnih primerov raka. Številke niso le podatki – pomenijo rešena življenja in izboljšano kakovost življenja za številne posameznike in njihove družine.
Po podatkih Registra raka je bil rak debelega črevesa in danke v letu 2021 četrti najpogostejši rak v Sloveniji in Program Svit pomembno prispeva k zmanjševanju njegovega bremena. Redno sodelovanje v programu omogoča zgodnje ukrepanje, ki vodi do manj invazivnih zdravljenj in boljših prognoz. To izboljšuje telesno in duševno zdravje posameznika z diagnozo in zmanjšuje finančne posledice za posameznike in družbo.
Na NIZJ poudarjajo, da uspeh Programa Svit temelji na tesnem sodelovanju strokovnjakov in celotnih timov različnih področij zdravstva – javnega zdravja, gastroenterologije, patologije, družinske medicine, zdravstvene nege, abdominalne kirurgije, radiologije in drugih. Zdravniki in medicinske sestre s svojim delom ne le preprečujejo, odkrivajo in zdravijo bolezni, temveč tudi krepijo zaupanje pacientov in jih motivirajo za sodelovanje v programu. Presejalni program je postal odličen primer, kako lahko z usklajenim delom dosegamo visoko stopnjo učinkovitosti in zaupanja v javnozdravstvene storitve.
Pogled v prihodnost Programa Svit prinaša nove izzive in cilje. Na NIJZ pravijo, da si bodo še naprej prizadevali za doseg 70-odstotne odzivnosti, kar bo pomenilo še več rešenih življenj. Eden poglavitnih izzivov ostaja zmanjševanje razkoraka med odzivnostjo moških in žensk – trenutno so moški manj pripravljeni sodelovati v programu. Nadaljevali bodo ozaveščanje, izboljševanje dostopnosti programa in uvajanje novih tehnologij za še natančnejše in hitrejše odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb.
Program Svit ni le presejalni program, ampak zgodba o skupnem prizadevanju za bolj zdravo Slovenijo. Kot primer dobre prakse program prepoznavajo tako domači kot tudi tuji strokovnjaki. Ob tej pomembni obletnici se NIJZ zahvaljuje vsem, ki poklicno in prostovoljno prispevajo k izvajanju programa, ambasadorjem in prebivalcem, ki sodelujejo v programu. Dodajajo, da skupaj gradimo prihodnost, kjer bo rak debelega črevesa in danke še redkejši – prihodnost, ki bo temeljila na znanju, solidarnosti in skrbi za zdravje vseh.