10. september: Svetovni dan preprečevanja samomora

Od leta 1999 dalje beležimo postopen upad samomora pri obeh spolih in skoraj za vse starostne skupine. Porast samomora pa zaznavamo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. V letu 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk).
Porast samomora zaznavamo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. (foto: freeimages.com)
Porast samomora zaznavamo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. (foto: freeimages.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič Univerza na Primorskem, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija in Slovensko združenje za preprečevanje samomora so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora na skupni novinarski konferenci osvetlili problematiko samomorilnosti in podatke o samomoru. Predstavili so tudi mednarodno akcijo Prekolesarimo svet.

Prekolesarjeni kilometri simbolizirajo povezanost celega sveta v prizadevanjih za preprečevanje samomora. Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, a kljub temu smo na tem področju dosegli izboljšanje stanja. Od leta 1999 dalje namreč beležimo postopen upad samomora pri obeh spolih in skoraj za vse starostne skupine. Porast samomora pa zaznavamo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. V letu 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk).

Leta 2015 je samomorilni količnik v Sloveniji (to je število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,60 (32,57 za moške in 8,84 za ženske). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je bilo 3,6. Samomorilni količnik v letu 2015 je bil nekoliko višji kot leta 2014, a še vedno precej nižji od dolgoletnega povprečja v obdobju 1999–2014, ko je znašal 24,04. Zato strokovnjaki s področja duševnega zdravja ocenjujejo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo. Opazne pa so razlike med regijami. Pri primerjavi regijskih samomorilnih količnikov za petnajstletno obdobje 1999-2014 s slovenskim povprečjem za isto obdobje vidimo, da odstopajo v smeri višjega samomorilnega količnika vzhodnejše statistične regije. Najvišji samomorilni količnik je bil leta 2015 zabeležen v koroški regiji, najnižji pa v primorsko-notranjski regiji.

»Samomor predstavlja v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, saj je od leta 1999 do 2015 pri nas zaradi samomora umrlo 11.677 oseb (9.133 moških in 2.544 žensk). Zagotovo Slovenijo uvrščamo med bolj ogrožene države, a vendar z optimizmom spremljamo trend upadanja samomorilnega količnika v državi. Upad samomorilnosti je zelo opazen predvsem pri ljudeh, mlajših od 50 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečujemo. Temeljna izhodišča preprečevanja samomora izraža letošnje geslo ob svetovnem dnevu: 'Pogovor. Povezanost. Skrb.' Pogosto se pogovoru o samomoru izogibamo, o njem sploh ne govorimo ali govorimo potihoma. A odprt pogovor, z občutkom za drugega, je ključnega pomena pri preprečevanju samomorilnosti. Kadar menimo, da je nekdo samomorilno ogrožen, se lahko prepričamo o njegovem počutju. Kadar nas skrbi za drugega, mu lahko pokažemo skrb in empatijo. Če pa smo mi v čustveni stiki, ni treba, da smo sami – poiščemo lahko pomoč,« je menila doc. dr. Saška Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sicer nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Učinki vsakega samomora in poskusa samomora se odražajo na še večjem številu posameznikov, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora ali so se soočili s poskusom samomora nekoga, ki jim je blizu. Strokovnjaki posebej opozarjajo na skrb za žalujoče po smrti bližnjega. Po nekaterih ocenah čuti hude posledice zaradi samomora bližnjega kakšnih šest ljudi, torej približno 2500 ljudi letno v Sloveniji, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora.

»Vedno znova vidim, kako težko je sprejeti smrt. Ljudje se soočajo z globoko bolečino, občutkom žalosti, jeze in osamljenosti. Vendar je pri samomoru pogosto tudi premlevanje, zakaj je nekdo naredil samomor in ali bi ga bilo mogoče preprečiti. Hkrati se svojci soočajo z občutki krivde, sramu in s prepletom drugih čustev,« je povedala namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP IAM) doc. dr. Vita Poštuvan. Za žalujoče je ključna podpora okolice - ne samo v prvem tednu ob smrti, temveč tudi v mesecih in včasih letih, ki sledijo v procesu reorganiziranja vsakdanjika in življenja.

V letu 2016 dve novosti: rumeno-oranžna pentlja in poštna osebna znamka s tem simbolom
Letos je postala uradni simbol svetovnega dneva preprečevanja samomora rumeno-oranžna pentlja. Z njo izkazujemo podporo aktivnostim preprečevanja samomora in solidarnost z vsemi, ki so tako ali drugače v svojem življenju imeli izkušnjo s samomorilnim vedenjem (tudi s svojci, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora). Druga novost je, da so v OZARI Slovenija in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali osebno znamko, na kateri je upodobljena rumeno-oranžna pentlja kot uradni simbol ob dnevu preprečevanja samomora.


Na novinarski konferenci so strokovnjaki s področja duševnega zdravja – doc. dr. Saška Roškar, Nuša Konec Juričič, Mojca Vatovec, doc. dr. Vita Poštuvan in mag. Bogdan Dobnik – poudarili pomen proaktivnega delovanja na področju preprečevanja samomora, povezovanja in mreženja skupnosti, organizacij in ljudi, predvsem pa so opozorili na pomen dostopnosti do različnih virov pomoči v stiski. Primer dobre prakse predstavlja mreža brezplačnih psiholoških svetovalnic, ki je nastala v letu 2015 v devetih slovenskih krajih pod okriljem projekta MOČ: od februarja 2015 do zaključka projekta v maju 2016 je pomoč v čustveni stiski poiskalo 1.800 ljudi, med njimi približno 10 odstotkov zaradi bremena žalosti, brezvoljnosti ali samomorilnosti. V okviru Centra za psihološko posvetovanje Posvet, ki deluje v Slovenskem združenju za preprečevanje samomora, so v desetih letih delovanja s 17.000 svetovanji podprli več kot 5.400 klientov. Skozi porast števila svetovanj je razvidna tudi naraščajoča potreba družbe po psiholoških svetovalnicah.

»Razmere v naši družbi kažejo, da je povečana skrb za duševno zdravje še kako na mestu. Okrepiti jo je potrebno znotraj vseh družbenih sistemov - pri podpori funkcionalni družini in partnerskim odnosom, v šolskem, delovnem in lokalnem okolju ter najširše v okviru sistema zdravstva, sociale in gospodarstva. Pri delu na tem področju bi bil nujen čimprejšnji sprejem Nacionalnega programa za duševno zdravje, ki je skupaj z akcijskim programom pripravljen že nekaj let,« je menila Nuša Konec Juričič, strokovna vodja svetovalnice za prvo psihološko pomoč v Celju in Laškem Tu smo zate, vodja celjske regijske skupine za preprečevanje samomora.

Na področju preprečevanja samomora je med najpomembnejšimi pristopi ozaveščanje o obstoječih virih pomoči v čustveni stiski. Po eni od raziskav, opravljenih v projektu MOČ, je skoraj polovica anketiranih poročala, da so se sami ali kdo izmed njihovih bližnjih že srečali z duševno stisko, le petina vseh pa je poročala, da so ob duševni stiski že poiskali pomoč strokovnjaka. Ko razmišljamo o iskanju pomoči, je najdostopnejši vir strokovne pomoči osebni zdravnik. Kadar je stiska zelo huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnemo tudi na dežurnega zdravnika, najbližjo splošno ali psihiatrično bolnišnico ali reševalno službo.

Na novinarski konferenci so strokovnjaki s področja duševnega zdravja – doc. dr. Saška Roškar, Nuša Konec Juričič, Mojca Vatovec, doc. dr. Vita Poštuvan in mag. Bogdan Dobnik – poudarili pomen proaktivnega delovanja na področju preprečevanja samomora, povezovanja in mreženja skupnosti, organizacij in ljudi, predvsem pa so opozorili na pomen dostopnosti do različnih virov pomoči v stiski. Primer dobre prakse predstavlja mreža brezplačnih psiholoških svetovalnic, ki je nastala v letu 2015 v devetih slovenskih krajih pod okriljem projekta MOČ: od februarja 2015 do zaključka projekta v maju 2016 je pomoč v čustveni stiski poiskalo 1.800 ljudi, med njimi približno 10 odstotkov zaradi bremena žalosti, brezvoljnosti ali samomorilnosti. V okviru Centra za psihološko posvetovanje Posvet, ki deluje v Slovenskem združenju za preprečevanje samomora, so v desetih letih delovanja s 17.000 svetovanji podprli več kot 5.400 klientov. Skozi porast števila svetovanj je razvidna tudi naraščajoča potreba družbe po psiholoških svetovalnicah. »Razmere v naši družbi kažejo, da je povečana skrb za duševno zdravje še kako na mestu. Okrepiti jo je potrebno znotraj vseh družbenih sistemov - pri podpori funkcionalni družini in partnerskim odnosom, v šolskem, delovnem in lokalnem okolju ter najširše v okviru sistema zdravstva, sociale in gospodarstva. Pri delu na tem področju bi bil nujen čimprejšnji sprejem Nacionalnega programa za duševno zdravje, ki je skupaj z akcijskim programom pripravljen že nekaj let,« je menila Nuša Konec Juričič, strokovna vodja svetovalnice za prvo psihološko pomoč v Celju in Laškem Tu smo zate, vodja celjske regijske skupine za preprečevanje samomora.

Na področju preprečevanja samomora je med najpomembnejšimi pristopi ozaveščanje o obstoječih virih pomoči v čustveni stiski. Po eni od raziskav, opravljenih v projektu MOČ, je skoraj polovica anketiranih poročala, da so se sami ali kdo izmed njihovih bližnjih že srečali z duševno stisko, le petina vseh pa je poročala, da so ob duševni stiski že poiskali pomoč strokovnjaka. Ko razmišljamo o iskanju pomoči, je najdostopnejši vir strokovne pomoči osebni zdravnik. Kadar je stiska zelo huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnemo tudi na dežurnega zdravnika, najbližjo splošno ali psihiatrično bolnišnico ali reševalno službo.

Viri za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor so tudi telefoni za pomoč v stiski:

01 520 99 00 - Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

116 123 - Zaupna Telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan; klici so brezplačni)

080 12 34 - TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro)
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni od desetih psiholoških svetovalnic:

info@posvet.org (031 704 707; naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru

svetovalnica@nijz.si (031 778 772; naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem

Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:

spletna postaja za razumevanje samomora www.zivziv.si

spletna svetovalnica za mlade www.tosemjaz.net
Morda te zanima tudi:

Z januarjem višje cene domov za ostarele

Z novim letom je prišla tudi podražitev oskrbnin v domo...

Upokojitev 2019: Takšne bodo spremembe

Leto 2019 prinaša določene spremembe na področju staros...

Pokojnine v letu 2019: Za koliko bodo višje februarja?

Obeta se izredna uskladitev pokojnin v decembru, v febr...

Starejši od 65 let: 100 evrov mesečnega dodatka?

S predlogom zakona si želijo odpraviti neenakost in izb...

Leto 2019 prihaja: Kaj bo s pokojninami?

Državni zbor je včeraj potrdil spremembe pri izvrševanj...

V letu 2019 dvig plače: Za koliko se vam bo poznalo?

Državni zbor je danes podprl novelo zakona o minimalni ...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.