1. Slaba čustva ne obstajajo.
Jeza, dvom, strah, sram in razočaranje niso slaba čustva. Slaba čustva namreč ne obstajajo. Mi smo tisti, ki čustvu damo pozitivni ali negativni predznak. Zato je dovoljeno čutiti čisto vsa čustva. In ne, če nas je strah, nismo mevže, če smo žalostni, nismo cmere in občutljivci, če smo jezni, nismo tečni in ne trmarimo, ampak smo čisto običajno človeško bitje, ki se ob nečem ne počuti dobro in to izrazi na svoj način.
2. Čustva nosijo vsak svoje sporočilo in pomembno je, da ga razumemo.
Čustva so zemljevid do stvari, ki v nas zbujajo dobre in malo manj dobre občutke. Kadar se ob nečem ne počutimo dobro se vprašajmo zakaj. Kako razumemo neko situacijo, vedenje ali besede druge osebe, da se ob njih počutimo slabo? V odgovoru na to vprašanje se skriva sporočilo čustva in ko ga prepoznamo, lahko čustvo spustimo.
3. Čustva ne padejo iz neba, temveč jih ustvarjamo s svojim razmišljanjem.
Naša interpretacija vedenja drugih in okoliščin je tista, ki povzroči nastanek čustva. In ne drugi ali okoliščine sami po sebi.
4. Drugi nas ne morejo osrečiti.
Uf, še dobro. V nasprotnem primeru bi bili pravzaprav sužnji dobre volje drugih, prepuščeni na milost in nemilost njihovi prijaznosti in dobroti. Svoja čustva kreiramo sami. Lahko mi podarite cel svet, pa ne bom srečna, če bom ob tem razmišljala, da ste mi ga podarili samo zato, ker nekaj želite od mene. Jaz sem tista, ki se odločim, kako se bom ob nečem počutila.
5. Sami smo gospodarji svojega počutja.
Vsako čustvo lahko na enostaven način povabimo v svoje življenje. In to tudi delamo, a pogosto ne namenoma. V službi se je zgodil neljubi dogodek, ob katerem ste se jezili. Koliko osebam kasneje o tem dogodku pripovedujete? In kako se ob tem počutite? Vsakič, ko pripovedujemo o njem, doživljamo jezo in se ob tem seveda slabo počutimo. Čigava je odgovornost za naše nenehno razlaganje o neljubem dogodku? Samo naša. Mi smo gospodarji svojih čustev in počutja.
6. Svet vidimo vsak skozi svoja očala.
Vzgoja, naša prepričanja in interpretacije preteklih izkušenj oblikujejo naš pogled na svet. Zato je logično, da ne moremo imeti vsi enakega. In zato tudi ni smiselno prepričevati drugega, da imamo mi prav. Verjetno imava prav oba. In tudi če nimava, ali je res moja dolžnost, da drugega prepričam, da imam prav? In če smo gospodarji svojih čustev in razmišljanj, ali sploh imam moč, da drugega prepričam v svoj prav? Sposobnost sprejemanja različnih mnenje je pot do boljšega počutja.
7. Opravičilo in odpuščanje nista znak šibkosti in ponižnosti.
Opravičiti se in odpustiti je težko. Vsaj dokler verjamemo, da je to znak šibkosti, da je to znak, da smo drugemu priznali premoč. Sposobnost iskrenega opravičila in odpuščanja sta kvaliteti močnih in pogumnih.
8. Tudi to kar govorimo sebi je pomembno.
Besede imajo svojo moč. Vse, kar si pogosto avtomatsko v mislih ali na glas govorimo o sebi, vpliva na nastanek čustev in na naše dobro ali slabo počutje. Nekje sem nekoč prebrala, da naših prijateljev že zdavnaj ne bi več prenašali, če bi z nami govorili tako, kot mi včasih govorimo sami s seboj. Dobri gospodarji svojega počutja so pozorni tudi na to in so prijazni ne le do drugih, temveč v prvi vrsti do sebe.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.