Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši vzrok umrljivosti in so v razvitem svetu bolj usodne kot vse vrste raka skupaj. Čeprav je osveščenost vsa boljša, je z boleznimi srca in ožilje še vedno povezanih veliko mitov. Preberite, kateri so najpogostejši in kaj v resnici stoji za njimi.
Mit: Bolezni srca ogrožajo predvsem starejše moške
Resnica: Bolezni srca ogrožajo ljudi vseh starosti. Odrasli lahko zbolijo kadarkoli, še posebej, če ne živijo zdravo. Tudi otroci – pravzaprav jih je vse več, imajo povišan holesterol, visok krvni tlak, aritmijo, zamašene žile… Glavni dejavnik tveganja je nezdrava prehrana (posledično debelost) ter premalo telesne aktivnosti.
Britansko ministrstvo za zdravje je pred kratkim objavilo alarmantne podatke, da bo kar 3 milijone Britancev, danes starih od 18 do 24 let, umrlo prej kot njihovi starši. Pri vsaki tretji ženski so vzrok za smrt bolezni srca in ožilja. Za primerjavo: rak dojke je vzrok le za vsako 31 smrt pri ženskah.
Mit: Srčne bolezni imajo izrazite bolezenske znake
Resnica: Eden od razlogov, zakaj so bolezni srca in ožilja tako velik javnozdravstveni problem, je, da jih večinoma ne spremljajo zaznavni bolezenski znaki. Visok krvni tlak in povišan holesterol ne povzročata bolezenskih znakov, vendar v kombinaciji pomenita ogromno tveganje za bolezni srca. Znake srčnega napada je težko prepoznati, zlasti pri ženskah. Ni nujno, da ga spremlja bolečina v prsih in težko dihanje. Tudi izčrpanost in omedlevica sta lahko znaka srčnega napada. Večkrat se simptomi pojavijo drugje v telesu (kot so na primer bolečine v nogi) in jih ne pripisujemo kardiovaskularnemu zdravju.
Mit: Ljudje, ki so »fit«, ne doživijo infarkta
Resnica: Ljudje, ki se ukvarjajo s športom in imajo zdravo prehrano, pri sebi zmanjšajo tveganje za bolezni srca , kar pa ne pomeni, da se jim ne morejo zgoditi. Tudi, če je nekdo v odličnem fizičnem stanju, mora še vedno redno preverjati krvni tlak in holesterol, še posebej, če imajo bolezni srca in ožilja v družini (družinska obremenjenost). Kajenje, na primer, drastično poveča tveganje za možgansko kap, tudi, če ste sicer zelo zdravi.
Mit: Družinske nagnjenosti se ne da zmanjšati
Resnica: Če imate bolezni srca in ožilja v družini, ste bolj ogroženi, da boste zboleli tudi sami. Kar pa ne pomeni, da tveganja ne morete zmanjšati. Redna telesna vadba, zdrava prehrana in opustitev kajenja so pri tem ključni. Študije so pokazale, da osebe, ki prenehajo kaditi, v enem letu zmanjšajo tveganje za bolezni srca za 50 odstotkov. Pomembni so tudi redni preventivni pregledi, ki pravočasno odkrijejo povišan krvni tlak in krvne strdke.
Mit: Jemanje umetnih vitaminov varuje srce
Resnica: Vitamini v obliki prehranskih dopolnil telo oskrbijo s tistimi hranilnimi snovmi, ki jih ne dobimo s hrano. Nobena študija pa ni potrdila koristnosti vitaminskih pripravkov za zmanjšanje tveganja za srčne bolezni, če le-te v zadostni meri dobimo z zdravo, uravnoteženo prehrano. Redno uživanje antioksidantov, kot so na primer vitamin C, E in beta karoteni, pomagajo pri zmanjševanju tveganja, vendar je njihov učinek najboljši, če pridejo iz hrane.
Mit: Prehrana brez maščob varuje srce in ožilje
Resnica: Maščobe so za naše življenje nujno potrebne. Če jih iz prehrane črtamo, resno ogrozimo svoje zdravje. Strokovnjaki vse bolj dvomijo, da dieta z nizko vsebnostjo maščob varuje pred boleznimi srca in ožilja. Za zdravje izjemno škodljive so trans maščobe, delno hidrogenirane in nasičene maščobe, medtem ko so nenasičene maščobe koristne. Omega 3 maščobne kisline preprečujejo bolezni srca in ožilja že, če jih uživamo dvakrat na teden.
Mit: Zdravila proti sladkorni bolezni preprečujejo bolezni srca
Resnica: Zdravila za sladkorno bolezen uravnovešajo raven sladkorja v krvi in imajo določen protivnetni vpliv na manjše žile. Ne varujejo pa večjih žili in tistih, ki so bolj okvarjene. Tudi, če je vaš krvni sladkor nizek, morate še vedno paziti na krvni tlak in holesterol. Zapomniti si vela tudi, da dejavniki tveganja, ki pripomorejo k sladkorni bolezni, pripomorejo tudi k boleznim srca in ožilja.
Mit: Po infarktu ali če ste srčni bolnik ne smete športati
Resnica: Telesna aktivnost je eden od najboljših načinov za preprečevanje bolezni srca in ožilja in je pomemben element zdravljenja. Zmerna telesna aktivnost po infarktu pospeši okrevanje. Obstajajo številne vaje, ki so namenjene izboljšanju kardiovaskularnega zdravje in jih lahko izvajajo srčni bolniki.
Mit: Krvni tlak se meri na obeh rokah
Resnica: Krvni tlak je potrebno meriti na obeh rokah. Če se meritvi razlikujeta za 10 točk ali več, to poveča verjetnost za infarkt za 38 odstotkov.
Viri:American Heart Month
Harvard Medical School
Journal of Cardiovascular Nursing