Ali prejemniki socialne podpore lahko dodatno služijo?

Moj dom in denar > Finance | piše: M. L. | 30.6.2015
Kaj je osebno dopolnilno delo? Katera dela spadajo v to kategorijo? Kako lahko upokojenci še dodatno zaslužijo in s tem ne ogrozijo svoje pokojnine? Kaj pa tisti, ki prejemajo socialno podporo? Vse informacije boste našli v prispevku!
Osebno dopolnilno delo je mogoče tudi v upokojitvi. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Osebno dopolnilno delo je mogoče tudi v upokojitvi. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prejeli smo vprašanje bralke, ki sprašuje takole:

Pozdravljeni,
kmalu bom začela delati za gospo, ki ima majhno založbo - pomagala ji bom glede administrativnih del, kmalu pa tudi začnemo z izdelovanjem lesenih podstavkov, ročno delo. Zanima me, ali lahko na upravni enoti kupim vrednotnico, in ali to vpliva na mojo socialno podporo?
Hvala lepa za odgovor.


Odgovor smo poiskali na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pojasnili so sledeče:

Osebno dopolnilno delo (ODD) ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki določa, da predmetni način opravljanja dela predstavlja izjemo od dela črno, v kolikor se opravlja v okvirih predmetnega zakona. ZPDZC-1 in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Pravilnik) delita dela, ki se lahko opravljajo kot ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), Pravilnik pa v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD.

V prvo skupino, v okviru katere ima obveznost nakupa vrednotnice naročnik storitve in se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, sodijo tista dela, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A. V drugo skupino, v okviru katere ima obveznost nakupa vrednotnic izvajalec storitve in se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa sodijo dela, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B.

Seznam del, ki štejejo za ODD, je določen v prilogi 1, ki je sestavni del Pravilnika. V skladu s tem se kot občasna dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela lahko opravljajo:
1. občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
2. občasna pomoč pri kmetijskih delih;
3. občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
4. občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
5. občasno prevajanje ali lektoriranje;
6. občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
7. občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZPDZC-1 posameznik lahko opravlja dela, našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B, in sicer:
1. izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
2. izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
3. nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
4. mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

V nadaljevanju vam podajamo še dodatna pojasnila k posameznim vrstam del.

A. Kot občasna dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela se lahko opravlja:
A.1: Sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin, kadar gre za večstanovanjski objekt z osem ali več stanovanji oz. enotami in več kot dvema etažnima lastnikoma ter njihovimi pripadajočimi površinami (v tem primeru je namreč po stanovanjskem zakonu treba imeti upravnika, ki je pravna oseba (ima registrirano dejavnost) in se tovrstno delo ne more opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela na podlagi drugega odstavka 12. člena ZPDZC-1). V objektu, ki nima več kot osem posameznih delov iniveč kot 2 etažna lastnika, pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona, po pooblastilu lastnikov, naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki je fizična oseba (brez pravnega statusa oz. registracije). V tem primeru lahko pod točko A.1 (občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin) tudi po 1. 1. 2015 na podlagi ZPDZC-1, opravlja fizična oseba s priglašenim osebnim dopolnilnim delom. Zavezanec za plačilo vrednotnice (naročnik) je v tem primeru fizična oseba - eden izmed etažnih lastnikov v objektu, ki ima pooblastilo ostalih etažnih lastnikov za izvrševanje poslov, ki sodijo v krog upravljanja upravniških storitev.
A.2: Gre za pomoč pri kmetijskih delih, ki so navedena v Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (Šifrant SKD) pod šiframi do vključno A 01.640.
A.3: Pri tem ne gre le za storitve pomoči, ki se odvijajo na domu (v stanovanju), temveč tudi za različne pomoči starejšim, bolnim ali invalidom, ki se odvijajo izven stanovanja (prinašanje pripravljenih obrokov, nabava živil, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, ipd.).
A.4: Inštrukcije so namenjene le osebam, ki imajo status šolarja, dijaka ali študenta, po vsebini pa so omejene na obveznosti, ki iz tega statusa izhajajo.
A.6: Zasebni dogodki so tisti, katerih organizator je posameznik za svoje zasebne potrebe (rojstni dnevi, poroke, obletnice, ipd,).
A.7: Gre za oskrbo hišnih živali v času odsotnosti lastnika hišne živali, sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali.

B. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZPDZC-1 posameznik lahko:
B.1: Gre za izdelke, ki so izdelani na podlagi dejavnosti, ki po mnenju strokovne komisije za preverjanje rokodelskih izdelkov sodijo v okvir domače in umetnostne obrti.
B.2: Ključni pogoji so, da gre za pretežno ročno izdelavo ali po pretežno tradicionalnih postopkih in da niso namenjeni zaužitju (npr. spominki, dekorativni predmeti, posoda, razni galanterijski predmeti,...).
B.3: Gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki, kar pomeni brez predelave, ki pomeni vsak postopek, ki bistveno spremeni začetni proizvod (npr. ni možno sušenje, mariniranje, iztiskanje teh sadežev in zelišč).

V zvezi z citiranim določili pojasnjujemo, da se lahko v okviru seznama B Priloge 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu izdeluje in prodaja tudi nekatere izdelke. V kolikor gre za izdelke pod točko B1 je potrebno predhodno mnenje strokovne komisije za preverjanje rokodelskih izdelkov. Svetujemo, da se o tem, kateri izdelki potrebujejo tako mnenje oziroma dovoljenje, posamezniki pozanimajo na Obrtni zbornici Slovenije. Za izdelke, ki spadajo pod točko B2 pa se dovoljenje ne potrebuje, vendar pa morajo izdelki izpolnjevati zahteve iz te točke, in sicer da gre za pretežno ročno izdelavo ali pretežno tradicionalne postopke ter da izdelki niso namenjeni zaužitju.

V kolikor izdelki zadostijo pogojem iz 1. ali 2. točke seznama B Priloge 1 Pravilnika, se lahko predmetne izdelke izdeluje v okviru ODD, ob pogoju predhodne priglasitve ODD Ajpes in ob predhodni pridobitvi vrednotnice na ime posamenika, ki tako delo opravlja. Vrednotnico je potrebno imeti preden se začnejo izdelovati izdelki ter preden se izdelki prodajajo, velja pa vrednotnica za koledarski mesec. V zvezi zmožnostjo opravljanja administrativnih del v okviru ODD pa pojasnjujemo, da Pravilnik takih del ne omenja in ne določa, kar pomeni, da ne gre za dela oziroma storitve, ki bi jih posameznik lahko opravljal v okviru ODD.

V zvezi z upoštevanjem dohodka prejetega iz opravljanja storitev ali prodaje izdelkov v okviru ODD pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči pa pojasnjujemo, da se ti dohodki upoštevajo kot priložnostni dohodki. Priložnostni dohodki prejeti v obdobju iz 20. člena tega Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Posamezniki pa so v določenih primerih ob izpolnjevanju zakonskih pogojev iz 26. člena ZSVarPre, lahko upravičeni tudi do dodatka za delovno aktivnost.
Morda te zanima tudi:

Uskladitev pokojnine: Pravična za vse upokojence

Pokojnine naj bi se ob predpostavki vsaj 2,5% gospodars...

Izredna uskladitev pokojnin: V enakih zneskih za vse upokojence

V začetku prihodnjega leta se bodo pokojnine izredno us...

Zahteve upokojencev: Ogrožajo delovanje pokojninske blagajne?

Od konca letošnjega oktobra dalje v državnem zboru pote...

Spletne prevare: Za lepo sliko se lahko skriva goljuf

Tudi pri nas so vse bolj pogoste spletne prevare, žrtve...

Starejši sprašujejo: Najpogostejša pravna vprašanja in odgovori

V tretjem življenjskem obdobju se pogosto pojavijo tudi...

Slovenci veljamo za varčen narod

Danes je svetovni dan varčevanja. Vas zanima, na kakše...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.