E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

Boljši pogoji za ljudi z demenco

Začenja se čezmejni projekt z naslovom Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju - Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran iz čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020. V okviru projekta, ki traja 18 mesecev, bodo sodelovali domovi upokojencev iz Izole, Kopra in Umaga, občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da v svetu postaja demenca ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti. (foto: freeimages.com)
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da v svetu postaja demenca ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti. (foto: freeimages.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Izvedli bodo usposabljanja socialnih in zdravstvenih delavcev, izdelali priporočila za optimizacijo življenjskih pogojev za osebe z demenco v socialno-varstvenih ustanovah na slovensko-hrvaškem čezmejnem območju v Istri ter z različnimi aktivnostmi ozaveščali laično in strokovno javnost o demenci. Pridobljene izkušnje iz tega projekta bodo pripomogle tudi drugim domovom upokojencev v Sloveniji in Hrvaški k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco, za katere skrbijo, sprejemanju novih standardov in soočanju z demenco na sploh.

Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške

18. oktobra 2016, je bila v hrvaški Reki podpisana pogodba med organoma upravljanja programa INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020 in vodilnim partnerjem projekta Demenca aCROsSLO - Domom upokojencev Izola, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. Ostali partnerji projekta so: Obalni dom upokojencev Koper, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Dom Atilio Gamboc Umag, Občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen.
»Veseli smo, da kot pridruženi partner sodeluje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, ki je pristojno za oblikovanje politike in zagotavljanje pogojev dela na področju socialnega varstva. Namreč kljub temu, da demenca predstavlja vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem in se s staranjem prebivalstva v prihodnje pričakuje porast obolelih za demenco, način izvajanja socialno-varstvenih storitev še ni prilagojen njihovim potrebam. Naš izziv je zato optimizacija tovrstnih storitev, poleg tega pa še destigmatizacija bolezni in preprečevanje socialne izključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev,« je povedal Vasja Medvešček, direktor Doma upokojencev Izola.

S spoznanjem skupnih problemov so se sodelujoči partnerji odločili dati svoj doprinos k spremembam v družbi in so se v začetku leta 2016 prijavili na razpis programa INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020 v okviru 3. prednostne osi projekta: Zdrava, varna in dostopna obmejna področja. Na razpisu je bil projekt Demenca aCROsSLO eden izmed 5 izbranih projektov med 91 prijavljenimi in 26 veljavnimi projekti, a odobreno je bilo vsega 5 projektov – kar zgovorno kaže na kvaliteto, relevantnost in aktualnost projekta.

O projektu
Vrednost projekta znaša 412.000 evrov, od tega je slovenskim partnerjem namenjeno 241.000 evrov, hrvaškim pa 171.000 evrov. Načrtujemo, da bo pri projektinih aktivnostih sodelovalo preko 300 oseb, pomemben rezultat pa bo predstavljajo tudi povezovanje institucij v trajno čezmejno strukturo.

Ključna naloga projekta Demenca aCROsSLO je izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na slovensko-hrvaškem čezmejnim območju Istre, ki preživljajo obdobje bolezni v institucijah ali domačem okolju. Zastavljeni cilji projekta so:
• izboljšati nivo znanj in kompetenc oseb pri izvajanju socialno-varstvenih storitev in oblikovanju življenjskega okolja, ki vplivajo na kakovost življenja oseb z demenco,
• vzpostaviti trajne čezmejne strukture za dolgoročno sodelovanje na področju dviga kakovosti življenja oseb z demenco,
• optimizacija socialno-varstvenih storitev,
• zmanjšati stigmatizacijo in tveganje za socialno izključenost oseb z demenco.

V okviru projekta bodo potekale številne aktivnosti
Čeprav so partnerji pri izvedbi projekta vezani na čezmejno območje v Istri, se bodo rezultati projekta odrazili tudi na nacionalnem nivoju obeh držav, predvsem pri pripravi smernic za oblikovanje objektov, opreme in okolja za osebe z demenco ter usposobljenega osebja za kakovostno skrb in nego oseb z demenco.

»S celovito zasnovanim usposabljanjem osebja v domovih upokojencev bodo ustvarjeni pogoji za prehod z medicinskega na psihosocialni način dela z osebami z demenco. Vzpostavljeno bo čezmejno sodelovanje institucij v okviru delovnih skupin, izboljšane bodo kompetence načrtovalcev, ki imajo vpliv na oblikovanje življenjskega okolja oseb z demenco, uvedena bo informacijsko-komunikacijska tehnologija pri izvajanju storitve Pomoč na domu in na novo uvedena Pomoč na domu v Občini Umag. Koristi bodo imele osebe z demenco, njihovi svojci in tudi strokovni profili, ki bodo vključeni v usposabljanja in uporabljali razvita gradiva in pripomočke ter institucije, ki bodo sodelovale v delovnih skupinah,« je številne načrtovane aktivnosti navedla Lijana Trontelj iz Doma upokojencev Izola in dodala: »V vseh treh vključenih domovih bomo kot primer dobre prakse izvedli pilotne optimizacije, s katerimi bomo pokazali, kako se lahko z manjšimi posegi, dodatki in prilagoditvami izboljša življenjsko okolje za osebe z demenco. Potreba po čezmejnem sodelovanju se je pokazala, ker je to območje tradicionalno povezano, vendar zaradi meje na institucionalnem nivoju premalo sodeluje. Prav zato bomo v okviru projekta poenotili del ponudbe socialno-varstvenih storitev, načine za prepoznavanje znakov demence, zagotovili lažje vključevanje oseb z demenco v družbo, predvsem pri uporabi storitev na projektnem območju, ter z uvajanjem skupnih dogodkov krepili povezovanje vseh sodelujočih organizacij. S celovito prenovo socialno-varstvenih storitev ter ostalih vidikov, ki so za kakovost življenja oseb z demenco pomembni na območju občin Izola, Koper in Umag, bo vzpostavljeno pilotno območje z dovolj veliko kritično maso znanj in kompetenc, da bo služilo kot nosilec sprememb najmanj v regiji. Za obe državi bo služilo kot primer dobre prakse, kako je potrebno smernice, ki izhajajo iz Strategij za obvladovanje demence uvesti v prakso«.

Kot partner v projektu sodeluje tudi Obalni dom upokojencev Koper, ki ima večletne izkušnje pri oskrbi in negi oseb z demenco. Direktorica mag. Neva Tomažič je ob tem povedala: »V okviru svojega delovanja naš dom izvaja tudi storitev Pomoč na domu z namenom uporabnikom omogočiti, da s svojimi specifičnimi potrebami, ki jih prinaša staranje in bolezen, ohranjajo zmožnost življenja v okviru svojega doma. Kot izvajalec storitve Pomoči na domu smo posebej senzibilni do potreb uporabnikov. V zadnjih letih izkušnje kažejo porast specifičnih potreb oseb z demenco, ki živijo v domačem okolju. Za osebo z demenco je prav gotovo koristno, da se jo kar se da dolgo oskrbuje in neguje v domačem okolju, zato bomo v okviru projekta namenili pozornost izobraževanju izvajalcev Pomoči na domu, s poudarkom na negovalno-odnosnem konceptu dela z osebami z demenco, ki upošteva tako telesne, duševne, čustvene in socialne razsežnosti človeka, kot tudi življenjsko okolje, v katerem oseba biva. Glavni cilj Obalnega doma upokojencev Koper je zmanjšati tveganje za socialno izključenost oseb z demenco ter prilagoditi izvajanje storitve Pomoč na domu potrebam oseb z demenco. Ob sodelovanju vseh partnerjev bodo opredeljeni postopki, ki jih bodo izvajalci Pomoči na domu uporabljali pri posamezniku z znaki demence. Obenem pa bodo opredeljene potrebne prilagoditve izvajanja storitve Pomoč na domu, ki bodo tudi pilotno testirane na čezmejnem območju, v občini Umag. Glavni učinek je izboljšanje spretnosti in kompetenc s področja dela z osebami z demenco pri izvajalcih storitve Pomoči na domu ter optimizacija izvajanja Pomoči na domu na čezmejnem območju za potrebe oseb z demenco.«

Demenca – javno-zdravstveni problem sedanjosti in prihodnosti
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da v svetu postaja demenca ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti. Tudi Slovenija je letos podpisala strategijo razvoja za obvladovanje demence do leta 2020. Kot odziv na problematiko staranja naših prebivalcev in s tem demence kot javno-zdravstvenega problema se je projektu pridružil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
»Pri spremljanju in proučevanju zdravstvenega stanja prebivalcev zbiramo tudi podatke o starejši populaciji, obolevnosti, hospitalizaciji in umrljivosti ter ugotavljamo, da je demenca precejšen javno-zdravstveni problem tudi pri nas. Slovenija namreč sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, vendar temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Leta 2014 je v Sloveniji znašal delež prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu 17,7 %, v Obalno-kraški regiji pa 18,4 %. Sindrom demence se pojavi pri 10–15 % prebivalcev v starosti 65 let in več,« je povedala Irena Majcan Kopilović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po oceni strokovnjakov je v Sloveniji okoli 32.000 oseb z demenco, na Hrvaškem pa 87.000. Največ oseb z demenco živi na svojem domu, ki potrebujejo pomoč svojcev in skupnosti. Za vsakega bolnika praviloma skrbijo 2-3 svojci ali oskrbovalci, ki potrebujejo specifična znanja o bolezni, če želimo podaljšati čas, ko osebe ostajajo v domačem okolju. V prihodnosti se pričakuje porast števila oseb z demenco, do leta 2030 za 30 %, do 2050 pa se bo podvojilo. Zaradi tega je potrebno pristopati k reševanju problema pravočasno in multidisciplinarno.

Pomen za lokalno skupnost
Ozaveščanje javnosti o pojavnosti demence pripomore k zgodnjemu prepoznavanju in zdravljenju demence. Izvajanje zdravstvenih in socialno-varstvenih storitev je potrebno prilagoditi potrebam oseb z demenco in njihovih družin. Z izmenjavo dobrih praks na čezmejnem področju lahko izboljšamo kakovost in prilagodljivost zdravstveno in socialno-varstvenih storitev na čezmejnih območjih Slovenije in Hrvaške, zmanjšamo razlike in vzpostavimo trajno sodelovanje. V Sloveniji že imamo nekaj primerov dobre prakse storitve Pomoči na domu, ki vključujejo tudi osebe z demenco, medtem ko so na Hrvaškem te oblike pomoči še v povojih. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj si želimo sodelujoči partnerji, ob upoštevanju tradicionalne regionalne povezanosti, v izvajanju projekta Demenca aCROsSLO razviti nove sodobnejše metode nege in skrbi za osebe z demenco v skupnosti.
Morda te zanima tudi:

Kaj moramo vedeti o staranju?

Vsi bomo nekoč stari. Staranje je neizogiben del življe...

Skrb za starejše: Smo (še) socialna država?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja na vse ve...

Težave s spominom? Poskusite naslednje

V starosti 85 let se z izgubo spomina in upadom miseln...

Kaj v resnici pomaga pri bolečinah v križu?

Kako težko je živeti z bolečinami v križu, vedo samo ti...

Koliko pozabljanja v starosti je še normalno?

Vsem se nam dogaja, da pozabljamo stvari, res pa je, da...

HOROSKOP: Kaj bo prinesel teden?

Teden pred nami je odličen za komunikacijo in argumenti...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Vlasta Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic


"Nihče ni popoln; ne mlad in ne star, šele vsi skupaj lahko zgradimo lepši in srečnejši svet."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.