Petdeseto leto za ženske velja za nekakšno večjo prelomnico, ki s seboj prinaša številne spremembe. Kako vi opazite spremembe, ki jih začne doživljati ženska nekje po 50. letu?
Če ženska sama ne omeni problemov, ne sprašujem veliko. Naš sistem ni naravnan na obravnavo psiholoških težav, kar bi prenekatera potrebovala. O kontracepciji navadno v teh letih ne govorimo več. Včasih, če je simptomatika izrazito huda, se pogovorimo o hormonskem nadomestnem zdravljenju,. Drugače pa ginekološki pregled za preventivni bris ni nič drugačen, kot pri mlajših. Svetujemo kak ultrazvok, samopreglede dojk, tudi UZ dojk, kljub preventivnem programu DORA, pa DXA meritev kostne gostote. Ob teh pregledih se navadno pomenimo nekoliko širše tudi o menopavzi.
Kaj se pravzaprav začne dogajati v ženskem telesu s hormoni, torej, po 50. letu?
Antični filozof Heraklit pravi: Vse je v teku, kakor voda in edina stalnica v vsakem življenju je sprememba. Vse življenje se spreminjamo. Iz ljubkega otroka zraste pubertetnica, iz nje se razvije ženska, ki lahko rojeva otroke. Ta možnost pa je že po 35 letu manjša in počasi usiha. Tako je nosečnost pri 45. letih res redka. A ženska ima tudi takrat še redne menstruacije in nikjer še ni sledu o menopavzi. Vendar je že vse drugače kot je bilo 20 let prej. Jajčnik ima sicer še folikle, a ti niso več, kot so bili. Še vedno je prisoten estrogen, ovulacije pa so redke, lahko jih sploh več ni. Zato ni progesterona. Z ultrazvokom vidimo, da je vedno manj jajčec - foliklov, krvna preiskava Antimullerjevega hormona pa že pokaže nižje vrednosti in bližajočo menopavzo. Nekatere ženske imajo že mnogo let pred dokončnim prenehanjem menstruacije težave z vročinskimi navali, nervozo, nespečnostjo in ostalim, druge nič. A tako, kot je staranje usojeno vsakem živem bitju, tudi menopavza nastopi vedno. Tja, do šestdesetega leta imajo menstruacijo zelo redke ženske. Večina jo izgubi pri 52. letih. In takrat ni več estrogena, razen pri ženskah s preveliko telesno težo, kjer nastaja v maščobnem tkivu hormon, podoben estrogenu iz jajčnika. Progesterona ni. Poviša pa se FSH hormon iz hipofize.
Foto: Gašperlin Dovnik Darja dr. med. spec. ginekologije (osebni arhiv)
Spremembe pa se ne začnejo takrat, spremembe povezane z upadom ženskih spolnih hormonov nastajajo počasi že po 35. letu. Menstruacija je nekakšen simbol ženskosti, in v različnih kulturah zelo različno sprejeta. Prenehanje menstruacije pa je vedno znak staranja in nezmožnosti rojevanja.
Ženska, ki doživi zadnjo menstruacijo, pa ima pred seboj še dolga leta življenja ob nekoliko drugačni hormonski sliki.
Kako vse to lahko doživlja ženska na ravni čustev in razpoloženja?
Kako se počutimo po menopavzi ali v starosti, je precej odvisno od življenja, ki smo ga že preživeli. Če je bilo polno, če smo uresničili svojo pot na prehojenem delu, je življenje lepo. Nasprotno, če je šlo vse narobe. Samoaktualizirane ženske imajo redko veliko težav. Tista, ki se zjutraj pogleda v ogledalo in reče: za menoj je lepa pot in veselim se kaj bo jutri, ne potrebuje nič. A včasih življenje ni prijazno. Razlogi so različni. Pametna, razgledana ženska večinoma prej ali slej sama razreši travme, ki morda pridejo: bolezni, smrt v družini, ločitve, neuspeh na delu, neuspešni otroci…. A pamet ni enakomerno razporejena. In ljudje smo različno čustveni in različno čustveno inteligentni. Zato prihaja do kriz, kjer ni videt rešitve. Je ne znajo najti. Takrat je taka oseba potrebna pomoči psihoterapevta, a ne le v menopavzi. Morda že mnogo prej ali kasneje. Pred časom mi je 35 letna, precej travmatizirana ženska rekla na koncu dolgega pogovora: prišla sem k vam, ker si obravnave pri psihoterapevtu finančno ne morem več privoščiti. Tu bi morali reševati probleme, ginekologi nimamo znanja in pogosto tudi ne časa za mnoge nakopičene travme nekaterih opredeljenih žensk. Pa ne le menopavzalnih. Vseh!
Ženske po 50. letu se pogosto pritožujejo, da so dobile trebuh, in da se nikakor ne morejo znebiti maščobe okrog trebuha. So za to krivi predsem hormoni?
Ženske po petdesetem se ne zredijo le v trebuh, navadno pridobijo 2 - 10 kg, ali še več. Vzrokov je več. Seveda je upad ženskih spolnih hormonov v tem obdobju dejstvo. A to ni edini vzrok.
1. Usihanje mišičnega tkiva: mišice so porabnik kalorij, ki jih dobimo s hrano. Mlad, mišičast športnik lahko poje ogromno, njegove mišice vso to hrano porabijo. Z leti pa je mišic manj. Po 50.letu propade letno 2 % mišic, po 60. letu 4 % letno. Kasneje še več.
2. Stres: kortizol, stresni hormon, je odgovoren za kopičenje maščobe v notranjih organih in trebuhu. Povečan kortizol pomeni večji apetit, hkrati pa presežne kalorije pretvarja v maščobo in jo kopiči na trebuhu.
3. Premalo spanja poveča apetit. Če ne spimo, poraste hormon grelin, ki je nekakšen hormon lakote. Vsi poznamo dejstvo, da takrat, ko imamo premalo spanja, ves dan iščemo, kaj bi še dali v usta. Nespečnost pa zmanjša tudi hormon leptin, ki sicer nastaja v maščobi in navadno ustavi hranjenje, ko se človek naje. To pa se ne zgodi, če premalo spimo.
4. Povečan hormon inzulin je pogost, kadar oseba pridobi preveliko težo. To vodi v inzulinsko rezistenco in še večje kopičenje maščobe na telesu.
5. Brezbrižnost do svojega izgleda je vzrok, da se nekatere tolažijo s hrano in ne gledajo na kvaliteto le te. Če bi se vsako jutro soočile s povečanjem teže na tehtnici in ustrezno reagirale, nebi pridobile 10 ali 30 kg, To ne gre od danes na jutri. In hujšanje je problem. Veliko lažje je sproti spremljat povečevanje teže.
Kaj pa kondicija in stanje organizma, kako se spremeni? Za katere bolezni postane ženska po 50. letu starosti bolj dovzetna oz. obstaja za njih večje tveganje?
Če je ženska zdrava, lahko kondicijo vzdržuje pozno v starost. A za to je potrebno veselje do gibanja, disciplina in zmožnost verjeti, da tisto, kar delajo same doma, ni telovadba: vse ženske imamo doma gospodinjstvo, nekatere tudi vrt, a gospodinjenje, vrtnarjene ni vadba za moč. Delo sklepe obremenjuje, vadba jih razbremeni. Če hočemo vzdrževat kondicijo tudi v starosti, je potrebna 2x tedenska vadba moči, najbolje pod vodstvom kineziologa. Vzdržljivostno vadbo lahko izvaja vsaka sama v obliki hoje, teka, kolesarjenja, plavanja; vadba moči pa naj bo vodena.
Maščoba, ki se kopiči v visceralnih organih in trebuhu je žarišče vnetja. Gre za tleči vnetni proces, ki ne potrebuje velike spodbude, da pripelje v bolezen. Visok pritisk, sladkorna bolezen, osteoartroza, mnoga nevrološka obolenja, rak, depresija, so bolezni, pogostejše pri debelih. Zato je vzdrževanje teže pomembno. Seveda tudi vitki ljudje zbolijo, a redkeje in kasneje. Bolezen vitkih je osteoporoza. Kostna gostota se ravno prvo leto po menopavzi najbolj poslabša. Zato svetujemo meritev kostne gostote na DXA aparatu in ukrepanje.
In končno, kako si ženska lahko olajša prehod in leta po 50. letu?
Izpostavila bi 3 izhodišča:
- Redno intenzivno anaerobno vadbo moči, pod vodstvom kineziologa, 2x tedensko po eno uro in 5 dni v tednu, vsaj pol ure aerobne aktivnosti, pri kateri se vsaj malo preznojimo.
- Možgansko aktivnost. Zelo pametno je brati knjige v tujem jeziku, ki ga morda ne obvladamo 100%, kjer se moramo malo potruditi, da izluščimo vsebino iz konteksta. Nekateri imajo raje križanke ali kaj podobnega. Karkoli, a tako kot telo ne sme mirovat, tudi možgani ne smejo. Včasih si je potrebno privoščit tudi meditacijo, korigiran odklop od sveta, poglobitev vase. Pozitivne misli je potrebno gojit - a te ne pridejo vedno same.
- Druženje z ljudmi, ki jih imamo radi. Včasih stopiti korak nazaj, če nam morda kakšna izjava prijatelja ne paše. Treba je upoštevat, da se vsi staramo, da postanejo nekateri nekoliko drugačni in, da je potrebno biti toleranten z drugimi, kot pričakujemo, da so drugi z nami. Človek je družbeno bitje in mirno, prijateljsko sobivanje doprinaša k občutku splošnega zadovoljstva. Morda bi omenila še nekaj, kar se mi zdi pomembno za dober obstoj. Hvaležnost. Hvaležnost usodi, prijateljem, partnerju, otrokom, času, vsem, ki nam delajo življenje znosno. Nekatere življenje zelo preizkuša, pridejo hude bolezni, kjer ne gre storiti veliko, bolezni svojcev, otrok, smrti svojcev…. Tem ženskam so skrbi, zaradi menopavze pri petdesetih, povsem nepomembne.
Zakaj sta gibanje in zdrava prehrana tako pomembni?
Pogosto mi kakšna pacientka s preveliko telesno težo zaupa, da poje ogromno sadja in zelenjave. Ojej! Ne pojejte ogromno sadja! Sadje vsebuje fruktozo, ki se nalaga direktno v jetra. Ta postanejo zamaščena in takšna so tovarna problemov. Predvsem je treba poudariti, da moramo jesti manj. Ničesar ogromno. Vsi »vemo«, da sta sadje in zelenjava zdrava hrana. A vprašajmo se, kako so to sadje ali ta zelenjava preparirani, da pridejo iz Ekvadorja, Peruja, Egipta k nam? Koliko hormonskih motilcev je v pesticidih, herbicidih? »Vemo«, da so ribe zdrave. A da se v tunu kopičijo vsi strupi iz morja, od težkih kovin do plastike - vse to pogosto spregledamo.
Mislim, da moramo po petdesetem jesti vse, a predvsem MANJ. Smernice za zdravo prehrano so se nekoliko spremenile in so dostopne na spletu. V novih prehranskih smernicah svetujejo dnevno pojesti pest oreščkov.
Glede gibanja pa je znano, da se v starosti zelo razlikujemo. Olimpionik Leon Štukelj je pri 100 letih delal skrčke, veliko ljudi pa pri 60. letih ne naredi osnovnih gibov, kot je počep. Biološka starost je odvisna od gibanja. Z aerobno vadbo krepimo srce in pljuča, z anaerobno pa mišice. Star človek z veliko mišicami in zdravim srcem lahko deluje enako, kot mnogo mlajši. Pri aktivnem človeku je malo možnosti, da bo kdaj v starosti potreboval pripomočke za hojo. Zelo pomembno je tudi, da pri vadbi nastaja serotonin, hormon zadovoljstva, ki nas nekako dvigne nad vsakdanje probleme. Vse je lažje rešljivo po vadbi, kot pred njo.
Kaj pa skrb za našo psiho, duševnost? Bi rekli, da če ženske skrbi za svoje dobro počutje, npr. z meditacijo, sproščanjem in različnimi načini za osebno rast, da ji bo lažje kasneje, ko bo nastopilo to "zloglasno" 50. leto?
Petdeseto leto ni zloglasno.
Ali bolje, je toliko zloglasno, kot mu to pustimo. Ženska, ki ima otroke, gospodinjstvo, službo in zvečer še zahtevnega moža, bo težko našla čas za specialno osebno rast, meditacijo itd. Morda katera le. Večina pa komaj preživi najbolj naporna leta. A ko se potem, ko je ženska, mati in žena, naredila kar je morala, ozre nazaj in vidi, da je ohranila zakon, vzgojila uspešne otroke in da jo služba še vedno veseli, je zadovoljna tudi brez vplivnic in osebne rasti. Saj nas življenje pelje, da rastemo. Moje mnenje je, da se dobro počutje gradi z večanjem znanja. In da zase največ naredimo s telovadbo, branjem kvalitetne literature in druženjem s pozitivnimi ljudmi. Če se tudi pri petdesetih vsak dan nekaj naučimo, bo manj potreb po posebnih sproščanjih.
Seveda so ženske, ki niso imele toliko sreče, da bi vse šlo v pravo smer. Take morda potrebujejo meditacijo, take so lahek plen vplivnic in šarlatanov, ki prodajajo čudežna olja in povsem neučinkovite dodatke. Za te bi bilo dobro imeti mrežo kvalitetnih psihoterapevtov, da bi zmogle naprej.
V naši ambulanti ženskam pri petdesetih izmerimo kostno gostoto in jim ob tej priliki razložimo pomen gibanja in dobre vadbe. Usmerimo jih h kineziologinji, ki deluje v okviru naše ordinacije. Vsaka, ki se resno loti dela na sebi, je zadovoljna in zelo malo razmišlja o svoji starosti.
Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., je specialistka ginekologije in porodništva. Deluje v okviru zasebne ordinacije Gašperlin Dovnik v Celju. Več o njej in njenem delu lahko najdete tudi na njeni spletni strani TUKAJ.