Če vas mika vzgajanje bonsajev in če ste pri tem popolni začetnik, izkušeni vzgojitelji bonsajev svetujejo, da drevo kupite. Tako se boste z bonsajem počasi seznanili, izognili začetniški smoli, zanj skrbeli, ga zalivali in presajali. Bonsaj lahko kupite v specializiranih prodajalnah, lahko pa primerno sadiko kupite tudi v drevesnici. Iz nje lahko že v nekaj sezonah vzgojite bonsaj.
Izbirajte med vrstami z manjšimi ali drobnimi listi oziroma iglavci, izbirajte med domačimi vrstami, ki so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram. Klasični bonsaji so bili naravno rasla pritlikava drevesa, navadno iz gorskih območij, presajena v posodo. Na Kitajskem in Japonskem so poklicni lovci včasih tvegali svoja življenja, da so se dokopali do izjemnih primerkov. Takšna drevesa so še vedno najbolj cenjena, dobri primerki tudi temu primerno dragi.
Pri nas so ljubitelji bonsajev, malih dreves v posodah združeni v
Slovenskem bonsaj klubu. Njihov namen je širjenje znanja in zavedanja o bonsajski umetnosti. Prirejajo tečaje, delavnice, strokovne ekskurzije in vsaki dve leti tudi veliko mednarodno razstavo.
Pogovarjala sem se s predsednikom kluba
Tomažem Kovšcem in bila presenečena nad dejstvom, da bonsaj ni rastlina, ki bi jo lahko imeli v stanovanju, tam nam ne bo uspevala.
»Bonsaj ni sobna rastlina. Bonsaj je povsem običajno drevo, ki mu, podobno kot kipar kosu marmorja, damo obliko po naši viziji. Vse leto preživi na prostem na vrtu. Ne kupimo jih v cvetličarni, temveč jih prinesemo iz narave, ali kupimo v drevesnici,« je povedal Tomaž in nadaljeval, da »v bistvu sobnih rastlin ni. Tudi rastline, ki jih gojimo v stanovanjih, tam uspevajo zato, ker je njihovo naravno okolje po klimi vsaj približno podobno klimi v naših stanovanjih. Skratka klasičen bonsaj je bonsaj iz prezimno-trdnih vrst, vrst iz našega okolja: smreke, bora, javorja, bukve in ti seveda ne morejo živeti v stanovanju. V stanovanju lahko gojimo le bonsaje iz tropskih vrst, npr. fikusa, vendar imamo z njimi običajno veliko težav, zato se jih raje izogibajmo.« Na vprašanje, kaj mora začetnik vedeti o bonsajih, mi je Tomaž povedal, da
»mora vedeti kakšne pogoje lahko rastlini nudi in si potem glede na te pogoje izbrati primerno vrsto. Najbolje je izbrati vrsto, ki raste v naši okolici. S tem odpadejo težave s prilagajanjem in prezimovanjem. Potem pa si mora čim prej pridobiti občutek za izbor pravega materiala in osvojiti osnovne tehnike oblikovanja.« »Vzgajanje in skrb za drevesce skozi mnoga leta sta tista, ki k vrednosti bonsaja prispevata največ. Bonsajev, ki so družinska dediščina, ki so v družini že pet generacij ali več, pa se enostavno ne da ovrednotiti. Ne obstaja "instant" bonsaj, kot nas narobe s svojimi primerki, ki drugega imena ne zaslužijo, hočejo prepričati v veleblagovnicah, cvetličarnah ali celo bencinskih črpalkah. Dandanes sicer v t.i. bonsaje vzgajajo praktično vse rastline, od lončnic naprej. Zahodna pogruntavščina je tudi sobni bonsaj. Toda takšni izdelki se nikakor ne morejo primerjati s svežino, z duhom boja za preživetje, ki ga imajo le drevesa podnebja z izrazitimi letnimi časi,« je zapisal Tomaž Kovšca na spletnih straneh bonsaj kluba.