Bonsaj ni sobna rastlina

Bonsaj je drevo, posajeno v posodo in se, razen v velikosti, prav v ničemer ne razlikuje od dreves v naravi, zato ne sodi v stanovanje. Bonsaji so umetnine in temu primerno bi bilo potrebno z njimi tudi ravnati.
Brin - Juniperus rigida, avtor: Enrico Savini. (foto: Tomaž Kovšca)
Brin - Juniperus rigida, avtor: Enrico Savini. (foto: Tomaž Kovšca)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Če vas mika vzgajanje bonsajev in če ste pri tem popolni začetnik, izkušeni vzgojitelji bonsajev svetujejo, da drevo kupite. Tako se boste z bonsajem počasi seznanili, izognili začetniški smoli, zanj skrbeli, ga zalivali in presajali. Bonsaj lahko kupite v specializiranih prodajalnah, lahko pa primerno sadiko kupite tudi v drevesnici. Iz nje lahko že v nekaj sezonah vzgojite bonsaj. Izbirajte med vrstami z manjšimi ali drobnimi listi oziroma iglavci, izbirajte med domačimi vrstami, ki so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram.

Klasični bonsaji so bili naravno rasla pritlikava drevesa, navadno iz gorskih območij, presajena v posodo. Na Kitajskem in Japonskem so poklicni lovci včasih tvegali svoja življenja, da so se dokopali do izjemnih primerkov. Takšna drevesa so še vedno najbolj cenjena, dobri primerki tudi temu primerno dragi.

Pri nas so ljubitelji bonsajev, malih dreves v posodah združeni v Slovenskem bonsaj klubu. Njihov namen je širjenje znanja in zavedanja o bonsajski umetnosti. Prirejajo tečaje, delavnice, strokovne ekskurzije in vsaki dve leti tudi veliko mednarodno razstavo. 

Pogovarjala sem se s predsednikom kluba Tomažem Kovšcem in bila presenečena nad dejstvom, da bonsaj ni rastlina, ki bi jo lahko imeli v stanovanju, tam nam ne bo uspevala.

»Bonsaj ni sobna rastlina. Bonsaj je povsem običajno drevo, ki mu, podobno kot kipar kosu marmorja, damo obliko po naši viziji. Vse leto preživi na prostem na vrtu. Ne kupimo jih v cvetličarni, temveč jih prinesemo iz narave, ali kupimo v drevesnici,« je povedal Tomaž in nadaljeval, da »v bistvu sobnih rastlin ni. Tudi rastline, ki jih gojimo v stanovanjih, tam uspevajo zato, ker je njihovo naravno okolje po klimi vsaj približno podobno klimi v naših stanovanjih. Skratka klasičen bonsaj je bonsaj iz prezimno-trdnih vrst, vrst iz našega okolja: smreke, bora, javorja, bukve in ti seveda ne morejo živeti v stanovanju. V stanovanju lahko gojimo le bonsaje iz tropskih vrst, npr. fikusa, vendar imamo z njimi običajno veliko težav, zato se jih raje izogibajmo.«

Na vprašanje, kaj mora začetnik vedeti o bonsajih, mi je Tomaž povedal, da »mora vedeti kakšne pogoje lahko rastlini nudi in si potem glede na te pogoje izbrati primerno vrsto. Najbolje je izbrati vrsto, ki raste v naši okolici. S tem odpadejo težave s prilagajanjem in prezimovanjem. Potem pa si mora čim prej pridobiti občutek za izbor pravega materiala in osvojiti osnovne tehnike oblikovanja.«

»Vzgajanje in skrb za drevesce skozi mnoga leta sta tista, ki k vrednosti bonsaja prispevata največ. Bonsajev, ki so družinska dediščina, ki so v družini že pet generacij ali več, pa se enostavno ne da ovrednotiti. Ne obstaja "instant" bonsaj, kot nas narobe s svojimi primerki, ki drugega imena ne zaslužijo, hočejo prepričati v veleblagovnicah, cvetličarnah ali celo bencinskih črpalkah. Dandanes sicer v t.i. bonsaje vzgajajo praktično vse rastline, od lončnic naprej. Zahodna pogruntavščina je tudi sobni bonsaj. Toda takšni izdelki se nikakor ne morejo primerjati s svežino, z duhom boja za preživetje, ki ga imajo le drevesa podnebja z izrazitimi letnimi časi,« je zapisal Tomaž Kovšca na spletnih straneh bonsaj kluba.
Morda te zanima tudi:

Intervju z dr. Katjo Rebolj: Divje rastline - učinkovitost, uporaba in hranilna vrednost

Tokrat smo se z dr. Katjo Rebolj, doktorico biokemije, ...

Katera vrtna opravila nas čakajo v mesecu marcu?

Dragi vrtičkarji, so vas že začeli srbeti prsti in koma...

NuMeRoSKoP za teden pred nami: Obrnite na glavo!

Vse je odvisno od perspektive, zato jo obrnite na glavo...

Izšla je marčevska revija Vzajemnost

Snemanje dokumentarnih filmov omogoča beleženje sedanjo...

Prihaja 20. Festival Literature sveta – Fabula

Festival bo v petek, 3. marca, odprla Oksana Zabužko s ...

Kje koristno preživeti čas z vnuku? Obiščite 15. festival BOBRI

V soboto 18. marca lahko prvzamete brezplačne vstopnice...

NuMeRoSKoP 30. 1. – 5. 2. 2023 (5. teden) : Čutite vonj po spremembah v zraku?

Obeta se nam bolj dinamičen teden, ki nas bo prebujal. ...

Trubarjevo priznanje za leto 2022 sta prejela akad. prof. dr. Janko Kos in Slovenska matica

Narodna in univerzitena knjižnica je že 15. leto zapore...

Nadica Lukman: "Stopila sem iz vloge žrtve ..."

Biti v družbi Nadice je pravi navdih! Je ženska polna o...

Iz Jožičine kuhinje: Žlikrofi - mesni žepki z različnimi nadevi

Ste ljubitelj žlikrofov? Jožica ima odličen recept za m...

Iz Jožičine kuhinje: Mesne miške

Jožica je z nami delila recept za lahko in hitro pripra...

Milena Miklavčič: Trije mimobežni utrinki neke sobote

Danes minevajo žalostna tri leta, ko je izbruhnil Covid...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Vlasta Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic


"Nihče ni popoln; ne mlad in ne star, šele vsi skupaj lahko zgradimo lepši in srečnejši svet."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2023 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.