Brez darovalcev organov bi marsikdo ostal brez možnosti za preživetje

Moje zdravje > Bolezni | piše: M. L. | 14.10.2020
V Sloveniji so leta 2019 presadili 105 organov, na aktivno čakalno listo za presaditev organov pa je bilo prijavljenih 134 oseb. V letošnjem letu je na aktivni listi prijavljenih 156 oseb. Ob Evropskem dnevu darovanja in presaditve organov, ki ga obeležujemo 10. oktobra ter v okviru kampanje »Kaj vas spodbudi k darovanju?« so strokovnjaki na spletni konferenci v organizaciji družbe Astellas Pharma opozorili na pomembno vlogo darovanja organov, saj je transplantacija organov ali tkiv pogosto edini način, da se bolniku reši življenje.
Postanite darovalec – kajti darovanje organov je dejanje srca!
Postanite darovalec – kajti darovanje organov je dejanje srca!
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Po podatkih Eurotransplanta, organizacije, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in donorske bolnišnice iz osmih evropskih držav članic, je lani darovanje organov in tkiv prispevalo k ohranitvi kar 7.406 življenj. A, kot opozarja kampanja »Kaj vas spodbudi k darovanju?«, je še vedno na voljo premalo organov glede na stalno naraščajočo potrebo (več o kampanji lahko izveste na uradni spletni strani Postani darovalec ter na njihovi Facebook strani ali YouTube kanalu). Tako po ocenah v Evropi med čakanjem na presaditev vsak dan umre 18 ljudi. Po drugi strani pa lahko en sam darovalec reši kar osem življenj.

Postanite darovalec – kajti darovanje organov je dejanje srca!

Ob tem dodaten izziv predstavljala tudi epidemija covid-19. V številnih evropskih državah in tudi drugod po svetu so namreč v tem času opravili precej manj presaditev. Kot je povedal prof. dr. Miha Arnol, vodja centra za transplantacijo ledvic s Kliničnega oddelka za nefrologijo, UKC Ljubljana, so bili tudi v Sloveniji zelo zaskrbljeni, saj so pacienti zaradi svojega zdravstvenega stanja in zdravil, ki jih jemljejo po transplantaciji, bolj dovzetni za okužbe, prav tako pa so se bali, da bo epidemija pomenila preveliko obremenitev zdravstvenega sistema, kar bi vodilo v upad dejavnosti.

 

prof. dr. Miha Arnol, dr. med.

Vodja centra za transplantacijo ledvic, Klinični oddelek za nefrologijo

UKC Ljubljana

 

Vendar se je na koncu vse izteklo veliko bolje, kot so pričakovali. Po prvih treh tednih epidemije, ko niso opravili nobene presaditve, so naenkrat v Slovenijo začeli prihajati kakovostnejši organi. K temu je prispevalo tudi to, da so nekateri transplantacijski centri v tujini zaradi slabše lokalne epidemiološke situacije bistveno zmanjšali obseg delovanja transplantacijskega programa. Kot je povedal Arnol, jim je tako na primer v tem času uspelo število transplantacij ledvic celo povečati, do danes pa so presadili že več ledvic kot v celem lanskem letu. Podobno velja tudi za presaditve src, saj so jih v letošnjem letu presadili že 19, kar je več kot v istem obdobju lani, je povedal vodja programa, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med..

 

prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.

Vodja programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo

UKC Ljubljana

 

Soočeni z zapiranjem meja ob pojavu covida-19, pa so strokovnjaki vseeno začeli pospešeno razmišljati tudi o alternativnih načinih pridobivanja organov. Doc. dr. Blaž Trotovšek, strokovnjak za presaditev jeter, je mnenja, da bi lahko do večjega števila organov prišli z ureditvijo darovanja po srčni smrti, ki pa terja širši družbeni konsenz. Poleg tega upa na napredek znanosti na področjih, kot je darovanje jeter, kjer je mogoča delitev organa.

doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med.

Vodja programa za presaditev jeter in trebušne slinavke

UKC Ljubljana

 

Mnenje deli tudi travmatolog Andrej Gadžijev, dr. med., pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve na Slovenija Transplant, ki je poudaril, da bi se veljalo ponovno začeti pogovarjati o spremembi zakonodaje. Po njegovem mnenju bi na stalno naraščajočo potrebo po organih lahko odgovorili z uzakonitvijo t. i. opt-out sistema. V skladu s tem je vsak prebivalec avtomatsko po smrti tudi darovalec, razen, če se za časa življenja opredeli drugače. »Brez tega sistema odpade veliko mladih darovalcev, ki umrejo zaradi nenadne zaustavitve srca, bi pa lahko sicer darovali dobra jetra in pljuča.« Prav tako Gadžijev verjame, da bi lahko v okviru trenutno uveljavljenega programa pridobivanja organov po možganski smrti z nadaljnjo optimizacijo v donorskih bolnišnicah v Sloveniji zbrali še več organov.

 

Arnol je še opozoril na slabo izkoriščeno možnost transplantiranja organov živih darovalcev. »To smo pogosto uporabljali v času nekdanje Jugoslavije. Prva transplantacija pred petdesetimi leti je bila opravljena z živim darovalcem, potem se je nekaj let prakticiralo predvsem to. Z vstopom v Eurotransplant pa se je ustvarilo mišljenje, da je organov pokojnih darovalcev dovolj, kar pa ne drži.« Po njegovem mnenju bi bile presaditve z živimi darovalci zaradi višje kakovosti organov še posebej optimalne v primeru mlajših pacientov. 

A bolniki, kot je dodal Trotovšek, tej možnosti niso najbolj naklonjeni, še posebej, ko gre za jetra. Poseg odvzema dela jeter je namreč bistveno bolj zahteven in tvegan in za večjo uspešnost zahteva relativno visok letni obseg tovrstnih operacij. V tujini se je namreč že zgodilo, da so nastali zapleti ali je darovalec celo umrl, kar je nato povsem ustavilo to področje.

Kljub temu da je Slovenija Transplant izjemno aktiven, kar se ozaveščanja javnosti tiče, Gadžijev ugotavlja, da številka – v Sloveniji imamo 20 darovalcev na milijon prebivalcev – že leta ostaja nespremenjena. »Razloge za to poznamo: veliko manj ljudi te dni umira zaradi poškodb glave, umirajo zaradi drugih bolezni, številni od njih imajo tudi pridružene bolezni, posledično pa seveda število za presaditev primernih organov upada. Zato si želimo, da bi se v register darovalcev vpisalo čim več ljudi,« poziva Gadžijev. Ker je zadnji dve leti vpis med darovalce mogoč tudi prek spletnega portala e-uprava, večjih ovir za vpis praktično več ni.

Kako postanete darovalec

Če želite postati darovalec, se osebno zglasite na Zavodu Republike Slovenija za presaditve organov in tkiv – Slovenija Transplant ali na enem od njihovih pooblaščenih mest po Sloveniji. Prijavo pa lahko opravite tudi elektronsko prek spletnega mesta eUprava.

Če se boste prijavili osebno, s seboj prinesite osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja ter pred pooblaščeno osebo izpolnite pristopno izjavo darovalca. V kolikor se boste prijavljali prek spleta, potrebujete veljavno spletno digitalno potrdilo, izdano v Sloveniji.

Za darovanje delov telesa po smrti se lahko za časa življenja opredelite, če ste dopolnili 15 let (mlajši pa le s privolitvijo zakonitega zastopnika).

Vpogled v elektronsko zbirko podatkov je omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti.

Svojo opredelitev lahko pri pooblaščenih osebah Eurotransplanta Slovenije kadarkoli prekličete, ali pa to storite sami v primeru elektronske opredelitve.

Več informacij o darovanju organov najdete na:

Spletna stran: www.postanidarovalec.si,
Facebook: https://www.facebook.com/postanidarovalec/,
YouTube Channel: https://www.youtube.com/channel/UCbaZo63j_UCD87eGmt511Mw/featured?pbjreload=101

Morda te zanima tudi:

Tedenski numeroskop: Kako komuniciramo?

Izražamo se na različne načine, zato se včasih tudi nap...

Svetovni dan fizioterapije: lajšanje bolečin v termalni vodi

Tema letošnjega svetovnega dne fizioterapije je osteoar...

Pozor: ne nasedajte oglasom za čudežno zdravilo, ki povrnejo vid

Iz Zdravniške zbornice Slovenije opozarjajo na zavajajo...

Septembrska Vzajemnost

Pri nakupu živil moramo biti pozorni tudi na kakovost, ...

Disleksija, ot(r)ok skritih zakladov

Disleksija je dar in prednost 21. stoletja in današnje ...

Spanje pri vključeni klimatski napravi – da ali ne?

Pri teh peklenskih temperaturah, ko tudi ponoči vročina...

Izšla je poletna Vzajemnost

Izpostavljamo pogovor z dolgoletnima prostovoljcema, za...

Sklenite premirje z glivico kandido

Preverite, kako se preveč razširjene kandide lotiti bre...

Suha koža: 5 zlatih pravil 100% naravne nege

Preverite, kaj svetuje narava, ko gre za suho kožo, ki ...

Dieta: Kako vztrajati, ko je najtežje?

Kako enkrat za vselej prenehati s prekinjanjem in golju...

11 korakov STRAN od glavobola in migrene

Preverite 11 nasvetov, kako se uspešno in povsem brez s...

Zamere: Ali znate odpuščati?

Skozi življenjsko obdobje se v nas kopičijo zamere, kat...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Mito Trefalt

Mito Trefalt
igralec, TV voditelj, urednik (1939 - 2016)


"Če imaš to srečo, da v življenju delaš, kar imaš rad - moraš biti zadovoljen."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2022 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.