Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki so bile v lasti zapustnika ob njegovi smrti. V Sloveniji se v skladu z Zakonom o dedovanju zapuščino lahko deduje na dva načina: zakonito ali na podlagi oporoke.
Zakonito dedovanje se izpelje kadar zapustnik ni napravil oporoke. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Te osebe dedujejo po dednih redih po pravilu, da dediči bližjega dednega reda izključujejo od dedovanja bolj oddaljene dediče. Prvi dedni red so zapustnikovi potomci in njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Dedujejo po enakih delih.
V kolikor je zapustnik napravil oporoko, pa zakonito dedovanje ne pride v poštev in se vzpostavi oporočno dedovanje. V tem primeru lahko zapustnik premoženje zapusti praktično komurkoli. V kolikor zapustnik premoženja ne zapusti svojim zakonitim dedičem, imajo le ti kot nujni dediči še vedno pravico do nujnega deleža. V vsakem posameznem primeru so nujni dediči tiste osebe, ki bi dedovale, če ne bi bilo oporoke. V kolikor so nujni dediči zakoniti dediči prvega dednega reda, znaša njihov nujni delež eno polovico zakonitega deleža, v kolikor pa so nujni dediči zakoniti dediči drugih dednih redov, pa njihov v delež znaša eno tretjino zakonitega deleža. Nujni dediči nujnega deleža ne dobijo avtomatično – to je samo njihova dedna pravica, ki jo morajo uveljavljati na sodišču.
Če želi, se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojemu imenu. Dediščini pa se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine.
Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, ga lahko zastavite tukaj.
Še več informacij boste našli tukaj.