Dedovanje: Kakšno je zakonito in kakšno na podlagi oporoke?

Kaj je to dedovanje? Na kakšen način lahko dedujemo? Kdaj se izpelje zakonito dedovanje in kaj se zgodi, če zapustnik napiše oporoko? Vse informacije boste našli v prispevku!
Če zapustnik naredi oporoko, lahko svoje premoženje zapusti komur koli. (foto: freeimages.com)
Če zapustnik naredi oporoko, lahko svoje premoženje zapusti komur koli. (foto: freeimages.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki so bile v lasti zapustnika ob njegovi smrti. V Sloveniji se v skladu z Zakonom o dedovanju zapuščino lahko deduje na dva načina: zakonito ali na podlagi oporoke.

Zakonito dedovanje se izpelje kadar zapustnik ni napravil oporoke. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Te osebe dedujejo po dednih redih po pravilu, da dediči bližjega dednega reda izključujejo od dedovanja bolj oddaljene dediče. Prvi dedni red so zapustnikovi potomci in njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Dedujejo po enakih delih.

V kolikor je zapustnik napravil oporoko, pa zakonito dedovanje ne pride v poštev in se vzpostavi oporočno dedovanje. V tem primeru lahko zapustnik premoženje zapusti praktično komurkoli. V kolikor zapustnik premoženja ne zapusti svojim zakonitim dedičem, imajo le ti kot nujni dediči še vedno pravico do nujnega deleža. V vsakem posameznem primeru so nujni dediči tiste osebe, ki bi dedovale, če ne bi bilo oporoke. V kolikor so nujni dediči zakoniti dediči prvega dednega reda, znaša njihov nujni delež eno polovico zakonitega deleža, v kolikor pa so nujni dediči zakoniti dediči drugih dednih redov, pa njihov v delež znaša eno tretjino zakonitega deleža. Nujni dediči nujnega deleža ne dobijo avtomatično – to je samo njihova dedna pravica, ki jo morajo uveljavljati na sodišču.

Če želi, se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojemu imenu. Dediščini pa se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine.
 
Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, ga lahko zastavite tukaj.

Še več informacij boste našli tukaj.
Morda te zanima tudi:

Upokojenci: ZPIZ sporoča spremembe pri višini pokojnin

Preberite, kaj se je spremenilo, kakšne so pokojninske ...

Spremembe ukrepov: Se obetajo sprostitve?

Semafor sproščanja ukrepov naj bi se spremenil. Nekater...

Sprejeta pokojninska novela prinaša višjo pokojnino

V prispevku preberite, kaj prinaša nova pokojninska nov...

Odloča se: Se bodo najnižje pokojnine res podvojile?

Ali bo sprejet predlog Levice, da naj bi se najnižje po...

Varstveni dodatek: Takšne so spremembe

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake ...

Misel za 8. maj

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.