Zakaj ravno nepalske negovalke?
Kot navajajo na RTVSLO, so se za negovalke iz Nepala odločili zaradi dobrih izkušenj iz drugih držav, kjer so nepalski delavci znani po svoji predanosti, prijaznosti in skrbi za starejše. V DSO Tabor so se na ta korak pripravili z željo, da izboljšajo kakovost oskrbe in hkrati razbremenijo obstoječe zaposlene.
Umetna inteligenca kot most v komunikaciji
Ena od večjih ovir pri zaposlovanju tujih delavcev v domovih za starejše je jezikovna bariera. Nepalske negovalke namreč govorijo angleško, medtem ko večina stanovalcev v DSO Tabor razume le slovensko.
Kot pojasnjuje direktorica Marin za Metropolitan.si, bodo to oviro premagovali s pomočjo umetne inteligence. V DSO Tabor bodo uvedli prevajalno aplikacijo, ki bo omogočala hiter in učinkovit prevod med angleščino in slovenščino, kar bo bistveno olajšalo komunikacijo med osebjem in stanovalci.
Preberite tudi: Dunaj navdihuje: medgeneracijsko sodelovanje za boljšo kakovost življenja
Umetna inteligenca bo tako igrala ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe in ustvarjanju toplih medosebnih odnosov, kar je še posebej pomembno pri delu z ranljivimi skupinami, kot so starejši.
Priprave na prihod novih sodelavk
Po navedbah RTVSLO naj bi nepalske negovalke pričele z delom do konca marca, vendar je pred tem potrebno urediti še vso potrebno dokumentacijo in nastanitev. V DSO Tabor so zanje že pripravili sobe, ki so urejene podobno kot študentski domovi, s čimer želijo novim sodelavkam omogočiti prijetno bivanje in hitro vključitev v novo okolje.
Preberite tudi: Kako se pogovarjati z ljubljeno osebo, ki ima demenco
Državni izzivi pri zaposlovanju tujih delavcev
Direktorica Zlata Marin poudarja, da trenutna zakonodaja na področju zaposlovanja tujcev zahteva dolgotrajne in zapletene postopke, kar dodatno otežuje reševanje kadrovske stiske. Zato poziva državo, naj poenostavi postopke in razmisli o zagotavljanju nastanitve za tuje delavce, kar bi bilo cenejše in učinkovitejše kot gradnja novih domov za starejše.
Marinova verjame, da bi lahko s tem modelom učinkovito reševali pomanjkanje kadra tudi v drugih domovih za starejše po Sloveniji, ki se soočajo s podobnimi izzivi.
Inovativna rešitev za prihodnost
Ta projekt v DSO Tabor ni pomemben le za premagovanje trenutne kadrovske stiske, ampak tudi kot inovativni model zaposlovanja v sektorju oskrbe starejših. Uporaba umetne inteligence za premagovanje jezikovnih ovir je novost v Sloveniji, ki bi lahko postala zgled za druge institucije.
Preberite tudi: Bi v zlatih letih (raje kot doma ali v domu) sobivali v stanovanjski skupnosti starejših?
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Nepalske negovalke bodo v DSO Tabor prinesle svežo energijo, njihova vključitev v ekipo pa bo podprta z naprednimi tehnologijami, ki bodo omogočile učinkovito komunikacijo in visoko raven oskrbe. Če se bo ta model izkazal za uspešnega, lahko pričakujemo, da bodo tudi drugi domovi za starejše začeli slediti podobnemu pristopu.
DSO Tabor s tem projektom ne le rešuje trenutne kadrovske težave, temveč tudi postavlja nov standard za prihodnost oskrbe starejših v Sloveniji, ki temelji na medkulturnem sodelovanju in napredni tehnologiji.
Povzeto po RTVSLO in Metropolitan