Holesterol: Tihi ubijalec, ki povzroča srčni infarkt in možgansko kap

Moje zdravje > Bolezni | piše: P. L. | 20.11.2019
V Sloveniji so srčno-žilne bolezni pri ženskah vodilni vzrok smrti, kljub temu, da imajo pogosto težave s povišanim holesterolom deset let kasneje od moških. Prav tako pa previsoka raven holesterola lahko povzroči raka. Kaj je holesterol, kakšna je razlika med dobrim in slabim, kako preprečiti povišanje, kako ga zdraviti in kaj jesti, si preberite v prispevku.
Po 65. letu praviloma ob visokih vrednostih holesterola praviloma že zaznamo tudi znake določenih bolezni srca in žilja. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Po 65. letu praviloma ob visokih vrednostih holesterola praviloma že zaznamo tudi znake določenih bolezni srca in žilja. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

O holesterolu smo se pogovarjali z doc. dr. Borutom Jugom – specialistom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.

Ali je previsoka raven holesterola povezana z leti? Pri katerih letih se težave najpogosteje pojavijo?
Je. Ogrožajoče vrednosti najpogosteje zaznavamo pri posameznikih med 35. in 75. letom starosti, delno tudi zato, ker se tej starostni skupini v preventivnih programih največ posvečamo. Pri mlajših so visoke vrednosti najpogosteje posledica genetskih bolezni, na primer družinske hiperholesterolemije. Pri starejših pa so spremembe bolj zapletene: nekateri imajo visoke vrednost ob že izraženih bolezni srca, ki zahtevajo zdravljenje, nekateri imajo pa paradoksno nizke vrednosti, ki so praviloma posledica spremljajočih kroničnih dolgotrajnih bolezni, npr. raka (od tod tudi pogosto zmotno razmišljanje, da nizke vrednosti holesterola povzročajo raka – v resnici je ravno obratno). Je pa starost poglavitni dejavnik tveganja za vse bolezni – z leti se kopiči naša izpostavljenost vsem znanim in tudi še neznanim škodljivim dejavnikom, tudi slabemu »LDL« holesterolu v krvi, zato po 65. letu praviloma ob visokih vrednostih holesterola praviloma že zaznamo tudi znake določenih bolezni srca in žilja.

Imajo več težav s povišanim holesterolom moški ali ženske?
Oboji, vendar v različnih življenjskih obdobjih. Pri ženskah opažamo določene zaščitne dejavnike, ki »pomaknejo« pojavnost srčno-žilnih bolezni v kasnejše življenjsko obdobje, za približno 10 let. To praviloma tudi upoštevamo pri odločitvi, ali je potrebno vrednosti holesterola v krvi uravnavati z zdravili; pri isti vrednosti holesterola in pri isti starosti se bomo redkeje odločili, da zdravljenje z zdravili priporočimo ženski kot pa moškem vrstniku. Kljub temu se moramo zavedati, da stvari niso tako preproste in črno-bele – pri ženskah pride do bolezni srca in žilja morda res v povprečju 10 let kasneje kot pri moških, so pa ta trenutek v Sloveniji srčno-žilne bolezni pri ženskah vodilni vzrok smrti.

Kakšna je normalna, zdrava raven holesterola, kdaj se prične tveganje in kdaj je čas za zdravila?
Raven »slabega« LDL-holesterola je zvezno povezana s tveganjem za zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Ni neke »naravne« razmejitve, pod katero bi lahko rekli, da smo varni. Hkrati je tveganje odvisno tudi od drugih okoliščin – npr. če ima posameznik ali posameznica že izraženo srčno-žilno bolezen ali pa druge dejavnike tveganja, kot so družinska obremenjenost, kajenje, povišan krvni tlak ali sladkorna bolezen. Presoja, kako pristopiti k obvladovanju visokih vrednosti »slabega« LDL-holesterola, je zato individualna – praviloma gre za premišljen terapevtski dogovor med posameznikom oziroma posameznico ter izbranim zdravnikom. Pri navidezno zdravih posameznikih z namenom preventive si na splošno želimo, da bi bile vrednosti »slabega« LDL-holesterola pod 2,5 mmol/L, o zdravilih pa začnemo razmišljati, ko vrednosti presegajo 5 mmol/L.

Kakšna zdravila se uporablja največkrat, kako poteka zdravljenje? Ali mora bolnik zdravila jemati vse življenje?
Terapija prvega reda je vedno čim bolj zdrav življenjski slog. Pri bolj ogroženih posameznikih priporočamo zdravljenje z zdravili, ki pa dopolnjujejo – ne nadomestijo – ustrezne prehrane, telesne aktivnosti in vzdržnosti od kajenja. Od zdravil največkrat priporočamo statine, ker so z vidika varnosti in učinkovitosti najbolj preizkušeni tako po številu raziskav in preiskovancev, ki so bili vključeni vanje, kot v klinični praksi, saj jih uporabljamo že več desetletij. Znižajo namreč vrednost »slabega« LDL-holesterola in s tem sorazmerno zmanjšajo pojavnost srčnega infarkta, možganske kapi in drugih zapletov ateroskleroze. Ostala zdravila uporabljamo bodisi samostojno pri posameznikih, ki statinov ne prenašajo (takšnih je okoli desetina), bodisi kot dodatno zdravilo pri tistih, ki zgolj z življenjskim slogom in s statini ne uspejo dovolj znižati vrednosti krvnih maščob.

Kaj lahko naredimo sami, da bi spet znižali raven holesterola, kadar ta raven še ni alarmantna, da morda preprečimo zdravljenje z zdravili?
V prvi vrsti priporočamo vse tisto, kar izboljša srčno-žilno zdravje: čim več gibanja, izogibanje tobačnim izdelkom, varovalno prehrano, vzdrževanje zdrave telesne teže. Večina teh ukrepov na vrednost »slabega« LDL-holesterola sicer ne bo vplivala neposredno, bo pa okrepila delovanje srca in žilja preko drugih načinov – tudi preko znižanja vrednosti trigliceridov in izboljšanjem »dobrega« HDL-holesterola.

Kakšni so znaki povišanega holesterola, kako jih občutimo?
Holesterol je »tihi« ubijalec, zato njegovih znakov praviloma ne zaznamo, dokler ni prepozno. Prav zato je verjetno za navidezno zdrave posameznike obvladovanje povišanih vrednosti holesterola v krvi tako zahtevno. Po eni strani z obvladovanjem krvnih maščob preprečujemo srčni infarkt in možgansko kap, po drugi strani pa se tekom takšnega preventivnega ukrepanja ves čas sprašujejo, zakaj se borimo z laboratorijskim kazalnikom, ki nam v danem trenutku ne povzroča nobenih vidnih težav. Tu pač nastopi zaupanje v številne raziskave in podatke, ki kažejo, da se z višanjem »slabega« LDL-holesterola naše tveganje za srčni infarkt in možgansko kap veča, z nižanjem pa zmanjšuje.

Kakšna je razlika med dobrim in slabim holesterolom?
Holesterol je neobhodno potrebna molekula, vendar je njegova presnova zapletena. V krvi določamo »slabi« LDL-holesterol, ki je neke vrste presnovna smet in se odlaga v stenah arterij, kjer povzroča bolezenske zaplete, ter »dobri« HDL-holesterol, ki ta proces do neke mere spreobrne. Tu so še trigliceridi, ki so nekakšen kazalnik našega življenjskega sloga – čim višja je njihova raven v krvi, tem bolj neustrezen je naš življenjski slog, saj v veliki meri odražajo nezdravo prehrano, čezmerno telesno težo, uživanje alkohola in telesno neaktivnost.

Ali je nevarno za zdravje tudi, če imamo povišano raven dobrega holesterola? Kaj to pomeni?
Danes ugotavljamo, da povezava med »dobrom« HDL-holesterolom in zdravjem ni tako premočrtna, kot to velja za »slabi« holesterol. Ekstremno nizke, pa tudi ekstremno visoke vrednosti HDL-holesterola so namreč povezane z določenim tveganjem, tako da je pri tem najboljša neka zlata sredina – vrednosti med 1 in 2 mmol/L po nekaterih epidemioloških raziskavah. Zakaj je temu tako, ne vemo še prav dobro: lahko da gre za različne podvrste »dobrega« HDL-holesterola, lahko za posledico nekaterih bolezni, ki patološko iztirijo HDL- holesterol ali pa za posredno povezanost. Kljub temu se v našem okolju najpogosteje srečujemo s prenizkimi vrednostmi »dobrega« HDL-holesterola, in sicer v sklopu motene presnove krvnih maščob, ki je povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo in telesno neaktivnostjo, pri katerih je nizka vrednost dobrega HDL-holesterola povezana z visokimi trigliceridi.

Kaj je stresni holesterol?
Kar nekaj raziskav je pokazalo, da je doživljanje stresa povezano z neugodnimi vrednostmi maščob v krvi, tudi s holesterolom. Razlogi so številni in večplastni. Odziv telesa na neugodne stresorje vključuje določene spremembe v delovanju živčevja, hormonov in presnove, ki lahko direktno dvignejo vrednosti krvnih maščob; po drugi strani doživljanje stresa lahko posredno vpliva na krvne maščobe preko življenjskega sloga, saj posamezniki pod stresom pogosteje kadijo in nezdravimi prehranskimi izbirami.

Kakšna prehrana povzroča povišanje holesterola in kaj jesti, če ga želimo znižati?
Pri populacijskih raziskavah so sicer zaznali povezavo »slabim« LDL-holesterolom ter trans-maščobami (te najdemo predvsem v tovarniško predelani prehrani in so sedaj v Sloveniji zakonsko omejene) in – delno – nasičenimi maščobami (te najdemo v prehrani živalskega izvora), medtem ko so presežek kalorij (debelost), enostavni ogljikovi hidrati in alkohol povezani z visokimi trigliceridi. Velja pa opozoriti, da gre pri vrednosti maščob v krvi za prepletanje med posameznikovo prehrano in njegovo genetsko pogojeno presnovo, zato je individualno težko doreči, kako in koliko k motnji pripomore posamezni vidik. Zato – zelo na splošno – danes priporočamo načela uravnotežene prehrane sredozemskega tipa s čim manj procesirane hrane, soli in enostavnih ogljikovih hidratov, od maščob pa prednostno polinenasičene maščobe (ribe, oljčno olje). Ob tem svetujemo čim več gibanja in izogibanje tobačnim izdelkom. Ti vidiki zdravega življenjskega sloga – varovalna prehrana, gibanje in nekajenje – so učinkoviti v preprečevanju bolezni srca in žilja, svetujemo jih tudi priporočamo vsem, ne glede na vrednosti holesterola, spol ali starost.

Morda te zanima tudi:

Tveganje za razvoj raka narašča s starostjo

Zgodnje odkrivanje raka dojk lahko pomeni bistveno bolj...

Bodite pozorne: Rak se lahko pojavi kadarkoli

Poleg tega, da je zelo pomembno samo pregledovanje dojk...

Ne spreglejte teh znakov, pomenijo lahko resno bolezen

Ste pogosto utrujeni, se slabo počutite, vas muči nespe...

Zdravilne lastnosti žajblja, ki vas bodo prepričale, da ga boste uporabljali

V prispevku boste našli nasvete in recept, kako uporabi...

Pljučna bolezen, ki se začne tiho, a vztrajno

Eden glavnih vzrokov za pojav te neozdravljive pljučne ...

Bodite pozorni: To so znaki, ki nakazujejo na eno najhujših bolezni

Spada med najhujše in najbolj pogoste bolezni in ker je...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.