UTŽO: Imate namen pričeti delati z novo začetno francosko skupino?
Lučka Cizelj: Rada počujem jezik in prenašam kulturo, tako nasploh, a začetnike je prav posebej lepo videti, ko «shodijo » v tujem jeziku in se dosežkov veselijo, kajti zavedajo se jih. Kasneje se to jasno občutje napredka zabriše.
UTŽO: Včasih so dejali, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš. Pa je temu še zmeraj tako?
Lučka Cizelj: Z današnjimi besedami bi dejali, da je poznavanje tujih jezikov, kulture in civilizacije naša «dodana vrednost». Sprašujem pa se, zakaj so v ZDA kar na 650-ih univerzah zaprli jezikovne oddelke? »Se ne splača», pravijo. Študentom je dovolj, da govorijo angleško. Ameriški študenti verjamejo, da bo namesto njih spregovorila umetna inteligenca, z njihovim glasom, z njihovimi besedami. Morda! Angleščina je vsepovsod, okrog nas, dobra ali slaba…..Zgodilo se je že, kar smo napovedovali, da so z ameriško angleščino v svet prodrli tudi ameriški miselni koncepti in vrednote. «He made my day«, sem nedavno slišala reči dekle prijateljici, pa bi bilo tako preprosto reči: «Razveselil me je». Ali pa neki strokovnjak, ki je zatrdil, da je njegov inštitut «naredil razliko» (It made a difference), ko je nekaj vidno izboljšal. Pa spet mladi, ki so prisiljeni »stopiti iz cone udobja« (ki so se prisiljeni potruditi).
»Du coup« je nadomestil številne prislove
Ali pa v francoščini, kjer smo se dolga leta učili uporabljati prislove kot so zato, tedaj, takrat, posledično, danes pa slabše ali bolj izobraženi Francozi uporabljajo en sam prislov, namesto številnih drugih. Vse je nadomestil “du coup”…. Nekaj takega, kot »torej«. Mašilo »du coup«, ki je že bilo v rabi v govorici delavskega razreda, in sicer pred drugo svetovno vojno, a je kasneje izginilo, zdaj pa...
UTŽO: Ameriškemu funkcionalizmu, utilitarizmu in želji po večanju dobička ni videti kraja.
Lučka Cizelj: Ko smo se nedavno vozili s taksijem v nekem tujem mestu, se je voznik pohvalil: «Ste videli, nisem odprl GPS-a », naprave, ki si je zapomnila, česar se je naš voznik nekoč učil več sto ur. Naprava naj bi dobrim in spretnim voznikom odvzela njihovo njihovo «dodano vrednost». A temu ni tako, za zdaj še ne!
Se je še smiselno učiti tujih jezikov
UTŽO: Pa vendar zanimivo je, ali vsaj igrivo, če vas na vratih muzeja pričaka Van Goghova podoba.
Ja, podobi rečete Theo (Van Goghov brat) in že vam s preprostimi besedami in v kratkih stavkih pove nekaj podatkov o njunem razmerju. Vse je kratko, razumljivo, prostora za razvijanje kritičnega mišljenja ni.
UTŽO: V takšnih razmerah se sprašujemo, če je še smiselno učiti se tujih jezikov, za koga in zakaj?
Takole razmišljam. Industrija ni povsem zadušila obrti, morda…bodo tudi v mlajših generacijah še zmeraj ljudje, ki jih bo učenje jezikov veselilo, ker bodo prepoznali velike prednosti tega, tako kot še zmeraj obstajajo ljudje, ki otrokom kupujejo lesene igrače….namesto živobarvnih, plastičnih. In tako bodo starejši študenti na UTŽO še dolgo čutili potrebo, da ohranjajo jezik kot način sporazumevanja, doživljanje lepote, kot veselje do razmišljanja in pripadanja skupnosti. Znanje jezika nazadnje ni le prenašanje informacij, je veliko več.
Pogovarjala se je: Dušana Findeisen
Če bi se radi učili francoščine pokličite 433 20 90 dopoldne, od ponedeljka do petka, ali pišite na naslov univerza3@siol.net Študijska srečanja bodo predvidoma ob sredah.