Alzheimerjeva bolezen čaka več kot 80 odstotkov nas vseh, če bomo le živeli dovolj dolgo, diagnoza pa pretrese svojce in bolnika. Bolezen je namreč neozdravljiva in se z leti slabša. Odkritje odpira novo poglavje v razumevanju Alzheimerjeve bolezni in posledično v zdravljenju. Zdaj je natančno jasno, kako se ta uničujoča bolezen začne in kako se razvija, ključ do uspešnega zdravljenja pa bo, kot kaže, v preventivi. Bistveno spoznanje se namreč glasi: Alzheimerjeva bolezen se začne razvijati približno 20 let prej, preden se pokažejo njeni znaki. Odkritje, ki se ga je že prijelo ime »Alzheimerjeva bolezen v petrijevki«, je izjemno pomembno. Znanstveniki so uspeli izdelati model, ki omogoča vpogled v celotni mehanizem bolezni. Novica je odlična tudi za vse, ki iščejo nova zdravila zanjo.
Kako se Alzheimerjeva bolezen razvije
Že dolgo je znano, da se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v možganih nalagajo plaki (neke vrste usedline). Razvijejo se iz amiloidov – beljakovin, ki so lepljive in formirajo grudice, ki se nalagajo v možganih. Tako imenovane nevrofibrilarne pentlje povzročijo propad možganski celic »od znotraj«. Desetletja se je znanost trudila ugotoviti, kaj se zgodi prej: plaki ali pentlje, in zakaj sploh oboji začnejo nastajati. »Alzheimerjeva bolezen v posodi« je prinesla odgovor tudi na to vprašanje: najprej nastanejo plaki in vodijo v nastanek pentelj.
»Plaki, ki so strupeni, se nalagajo zunaj nevronov. Pentlje se razvijejo znotraj nevronov, se kot požar razširijo po možganih in povzročijo njihov propad. Vžigalica, ki ta ogenj prižge, pa so amiloidi. Brez njih se pentlje ne morejo širiti po možganih,« pojasnjuje prof. dr. Rudolf Tanzi, ki je vodil raziskavo, in nadaljuje: »Če ustavimo amiloide, lahko ustavimo pentlje in izgubo nevronov, ki vodi v demenco.«
Novi načini zdravljenja
Ko se Alzheimerjeva bolezen razvije, procesa ne moremo več obrniti, lahko le upočasnimo njeno napredovanje. Znanstveniki se zdaj osredotočajo na preventivo. Dr. Tanzi pojasnjuje: »Upamo, da se bo pri alzheimerjevi bolezni zgodilo podobno, kot se je pri infarktu, ki ga uspešno preprečujemo z zdravljenjem dejavnikov tveganja, kot sta holesterol in visok krvni tlak. Pozornost usmerjamo v razvoj zdravil, s katerimi bomo ustavili amiloide. Ne bomo več čakali, da bolniki razvijejo bolezenske znake, ker to pomeni, da je bolezen že razvita. Amiloide bo treba začeti zdraviti 20 let prej.« Napoveduje, da bo prihodnost prinesla teste, s katerimi bodo dokazali prisotnost amiloidov v možganih ali drugje v telesu. Kandidati za tovrstno presajanje bodo ljudje, starejši od 50 leti, ter tisti mlajši od 50 let, ki imajo Alzheimerjevo bolezen v družini.
PREBERITE TUDI: Demenca: Prvi znaki, ki jih lahko prepoznamo sami Pomen sistemskega vnetja Projekt »Alzheimerjeva bolezen v posodi«, ki je trajal več let, je poleg revolucionarnih spoznanj glede nastanka in razvoja Alzheimerjeve bolezni prinesel tudi pomembna spoznanja o tem, kaj sploh povzroči nastanek amiloidov. Kaže, da ključno vlogo igra sistemsko vnetje. V normalnih pogojih do vnetja pride, ko telo zaradi poškodbe ali vdora mikrobov na pomoč pokliče imunski sistem. Sodobni način življenja, ki ga zaznamuje predelana, premastna in preveč kalorična hrana, združena s premalo telesne aktivnosti, pa povzroča, da je vnetje prisotno ves čas. Začne se v črevesju in razširi po telesu, tudi v možgane. Posledice poznate. Zoper sistemsko vnetje lahko zelo veliko naredimo sami. MIND dieta, kombinacija mediteranske prehrane in živil, ki znižujejo krvni tlak, zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni za 53 odstotkov, je pokazala študija Rush University Medical Centra.
MIND dieta poleg živil, ki sestavljajo mediteransko prehrano, priporoča tudi zeleno listnato zelenjavo, ostalo zelenjavo, oreške, jagodičevje, stročnice, belo meso in vino (ne preveč). Odsvetuje pa rdeče meso, margarino, sladkarije, cvrtje in »fast food«.
»
Ukreniti je potrebno vse za minimiziranje vnetnih procesov v telesu,« pojasnjuje dr. Tanzi in našteje še nekaj preventivnih ukrepov: vzdrževanje primerne telesne teže (debelost spodbuja vnetje), zmanjševanje stresa, dovolj spanja, uživanje manj rdečega mesa.
Povzeto po: Nature.com, Rush.edu