Moj vnuk Miha obiskuje prvi razred. Je navihan in zdrav fantič. Ves čas sprašuje, radovedne sorte je. Tudi pri miru ni kaj dosti. Prejšnji teden je imel počitnice in ker sta njegova starša dopoldan v službi, je dneve preživljal tudi pri meni. Vsako jutro, ko se je prebudil, se je uredil in zaklenil domača vrata ter se peš odpravil do mene. Živim le nekaj metrov stran, zato ni bilo skrbi.
Najprej sva zajtrkovala. Kaj bo jedel za zajtrk, sva se menila že prejšnjega dne. Enkrat palačinke, drugič sadno kupo, tretjič cmoke z marelicami. Jaaa, res je, jedla sva tisto, kar si je Mihec zaželel in ne, kar bi bilo najbolj primerno. Zato pa so počitnice in babice.
Potem sva vedno pospravila po kuhinji in se domenila, kaj bova počela. Enkrat sva šivala našitke na majico, potem je Miha želel znati plesti, pa sem mu pokazala, kako se plete. Sva začela delati šal. Mihec je dejal, da bo tako topel in dolg, da se bo vanj lahko zavila cela naša družina. Jaz, njegov očka, mamica in on. In nikoli nas ne bo zeblo, ker nas bo grel šal in greli bomo drug drugega. Ob takšnih iskrenih besedah ti srce kar zapoje.
Ker je bilo vreme sončno in toplo, nisva bila le v hiši. Šla sva ven, prav vsak dan. enkrat sva šla na bližnji breg in občudovala prve znanilke pomladi. Trobentice, zvončke. Enkrat sva imela srečo in sva v daljavi opazovala srno. Miha je bil navdušen in takoj sva napletla zgodbico o srni, ki se je izgubila, a je imela veliko prijateljev, ki so sprožili iskalno akcijo in jo našli. Nikoli več srna ni odšla sama od doma.
Šla sva tudi do jezera in preštela račke. S sabo nisva imela starega kruha, a je Mihec ugotovil, da so najbrž site, ker so bile lepo okrogle.
Vsak dan sva skuhala tudi kosilo. To je moralo biti tudi malce bolj zdravo, saj sta na kosilo prišla tudi njegova starša in midva sva oba zatrjevala, da sva ves dopoldan jedla zdravo hrano ter mežikala drug drugemu. Starša pa nista od včeraj in sta se le smejala.
Lep teden je bil. Za nekoga morda ta zapis dolgočasen in v njem ni našel nič novega. Meni pa je ta teden pomenil zelo veliko. Moj vnuk je prinesel v moj dom srečo, smeh, mladost in energijo. In želela sem si te dni zabeležiti, zato tudi ta zapis.
Sreda je na portalu MojaLeta.si rezervirana tudi za kolumne! Pošljite nam svoje misli, svojo zgodbo, kolumno, zapis o čemerkoli in objavili bomo, vam pa podarili lepo nagrado naravne kozmetike Sevilla.
Svojo kolumno pošljite na naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom Sreda je čas za kolumne! Če bo vaša kolumna objavljena, prejmete izdelek naravne kozmetike Sevilla..