Novoletne zaobljube same po sebi niso problematične, težava je le, da si jih postavljamo vsako leto znova in jih tudi vsako leto znova hitro opustimo. Da bi bilo letošnje leto vendarle nekoliko drugačno, si lahko pomagamo tudi tako, da v svoj prid uporabimo moč svoje podzavesti.
Že slavni Sigmund Freud je pisal o zavesti in podzavesti. Verjel je, da do določenih vsebin na zavestni ravni ne moremo dostopati, kar pa ne pomeni, da te ne obstajajo in ne vplivajo na naše vedenje. V tem kontekstu ste morda že zasledili prispodobo ledene gore – del, ki štrli iz vode, predstavlja naše vedenje, ki je ozaveščeno oz. se ga zavedamo, del, ki ostaja pod gladino morja, pa prestavlja nezavedno oz. vedenje, ki izhaja iz naše podzavesti.
Večji del našega vedenja je tako neozaveščen oz. pri mnogih stvareh, ki jih počnemo, ne znamo čisto točno pojasniti, čemu sploh jih počnemo. To pa s seboj prinaša tako prednosti kot pomanjkljivosti.
Lep primer vpliva podzavesti, ki ga večinoma dojemamo kot prednost, je na primer vožnja avtomobila. Ko se začnemo te učiti, to počnemo zelo zavestno, premišljujemo, kaj moramo narediti in kdaj; kdaj prestaviti v višjo prestavo, kdaj in koliko pritisniti na plin, kdaj na sklopko itd. Skratka, odločitve sprejemamo premišljeno, pri tem, kar počnemo, smo zelo osredotočeni. Ko vožnjo osvojimo, ko postane to naučena spretnost, takrat lahko izkusimo, da smo prišli od točke A do točke B, ne da bi sploh vedeli, kako smo to dosegli.
Naša podzavest in v njej shranjena naučena spretnost sta torej tisti, ki »vodita« naše delovanje, ne da bi mi karkoli počeli. In enako je pravzaprav z vsemi naučenimi vedenji – bodisi govorimo o naučenih spretnostih ali pa prepričanjih. Kot otrok smo se npr. naučili, da ničesar ne naredimo dovolj dobro in še danes verjamemo v to ter nenehno stremimo k perfekcionizmu, se pogosto kritiziramo itd. To je primer, ko nam morda podzavest ne služi tako, kot bi si želeli. A spremeniti tega ne znamo, ker ne razumemo, čemu se ženemo k perfekcionizmu, kajti prepričanja, ki smo jih o sebi sprejeli kot otroci, se pogosto skrivajo prav v delu ledene gore, ki se skriva pod gladino morja.
Tako v prvem kot v drugem primeru se je dobro zavedati, da smo naša podzavest pravzaprav mi sami. Je del nas, del, ki smo ga v nekem trenutku življenja kreirali mi sami iz razlogov, ki jih morda poznamo (ali pa tudi ne) le mi. Zato izgovor, da pač takšni smo, ker je to v naši podzavesti, do katere ne moremo dostopati in glede vsebin v njej ne moremo ničesar narediti, ne zdrži. Do svoje podzavesti namreč lahko dostopamo vsi.
»Vaš podzavestni um je kakor gredica prsti, ki sprejme vsakršno seme, naj bo dobro ali slabo,« pravi dr. Joseph Murphy, avtor knjige Moč podzavesti. Ta semena so lahko v obliki misli, občutkov, podob ali ciljev. Zato sledi le še vprašanje, kakšna semena bomo posadili ob koncu leta, da bo prihodnje leto drugačno, boljše.
Odličen pripomoček za posaditev dobrih semen je vizualizacija. Predstavljajte si, da se čez eno leto pogledate v ogledalu, zavedajoč se, da je eden vaših ciljev uresničen. Poglejte se v ogledalo in si recite: »Hvaležen/hvaležna sem, da sem dosegla ________________.« Ob tem, ko izgovorite te besede, občutite hvaležnost, začutite ponos, ki ga doživljate ob misli na svoj uspeh. Poskušajte videti sebe ob doseženem cilju. Ni pomembno, ali govorimo o pridobitvi fizične kondicije, novi zaposlitvi, samostojni podjetniški poti, novi partnerski zvezi ali kreiranju zdravega življenjskega sloga. Pomembno je, da občutimo hvaležnost za cilj, ki smo si ga postavili, da si dovolimo videti sebe v novi podobi ter se prepustimo vsem prijetnim čustvom, ki jih ob tem doživljamo. Da pa vas ne premami izgovor, da nimate časa, naj vas potolažim. Takšna vizualizacija je lahko čisto kratka, pomembno pa je, da jo nekaj časa vsak dan ponavljate. S tem boste svojo podzavest in v resnici sebe nenehno hranili s podobami in občutki tistega, česar si v svojem življenju želite.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.