Kako pomembno je v resnici zdravo črevesje?

Možgani in črevesje neprestano komunicirata, vendar njuna komunikacija poteka izven naše zaznave. Dokazano je, da sestava črevesne mikroflore vpliva na naša čustva, na pojav depresije, anksioznih motenj ali celo na doživljanje strahu.
Zdravo črevesje je temelj dobrega počutja. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Zdravo črevesje je temelj dobrega počutja. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Že iz starih pregovorov vemo, da igra stanje naših prebavil precejšnjo vlogo pri tem, kako se počutimo. Če nekoga ne prenesemo - nam gre »na jetra«, večje količine informacij moramo najprej »dobro prebaviti«, kadar se bojimo, se »podelamo od strahu«, ko hrepenimo po starih časih, se nam po njih »kolca«, zaljubljenci pa imajo »metuljčke v trebuhu«.

Povezava med možgani in črevesjem
Ljudje imamo poleg možganov še en center za zaznavanje čustev, in sicer v črevesju. Ste vedeli, da sta črevesje in možgani dva najbolj oživčena organa v našem telesu? Kako zanimivo je, da imata črevesna mikroflora in naši možgani približno enako težo. Črevesje je dom neštetim bakterijam in drugim mikroorganizmom, ki sestavljajo našo črevesno mikrofloro. Črevesne bakterije pomagajo razgrajevati hrano, se borijo proti infekcijam in trenirajo ter krepijo naš imunski sistem. Znanstveniki pa so odkrili, da ima črevesna tudi pomembno vlogo pri duševnem zdravju posameznika.

Možgani in črevesje neprestano komunicirata, vendar njuna komunikacija poteka izven naše zaznave. Dokazano je, da sestava črevesne mikroflore vpliva na naša čustva, na pojav depresije, anksioznih motenj ali celo na doživljanje strahu. Ugotovljeno je bilo, da imajo ljudje z duševnimi motnjami drugačno strukturo črevesne mikroflore, kot psihično zdravi ljudje. Zadnjih 10 let je preučevanje bakterijske združbe v človeškem prebavnem traktu prava oaza za raziskovalce. Stroka se vedno bolj zaveda, kako velik vpliv ima te mikrozdružba na naše zdravje. Povezava med črevesno mikrofloro in depresijo je zadnjih nekaj let pogosta tema raziskovalnih študij, v katerih je bilo ugotovljeno, da sprememba črevesne mikroflore povzroči spremembe v možganih, predvsem v območju zaznave čustev in bolečine. Ugotovljeno je, da je depresija bolj pogosta pri ljudeh z razdraženim in puščajočim črevesjem. Če so možgani upravljalec našega telesa, bi lahko dejali, da je črevesje center naših občutkov.

Od kod pridejo črevesne bakterije?
Črevesno mikrofloro si gradimo od trenutka, ko pridemo na svet. Ob rojstvu smo popolnoma sterilni. V eni izmed znanstvenih raziskav so primerjali številčnost in pestrost črevesne mikroflore pri dojenčkih različnih starosti, ki so bili rojeni vaginalno ali s carskim rezom, in ki so bili dojeni ali hranjeni po steklenički. Ugotovili so, da je številčnost in raznovrstnost črevesnih bakterij pri otrocih, rojenih s carskim rezom in hranjenih po steklenički manjša, kot pri otrocih, ki so bili rojeni vaginalno in bili dojeni. Določeni ukrepi v otroštvu se odražajo tudi v odrasli dobi. Tako je študija pokazala, da so otroci, ki so bili v otroštvu večkrat zdravljeni z antibiotiki, bolj dovzetni za razvoj razdražljivega črevesja in puščajočega črevesja v starosti. Neuravnoteženost črevesne mikroflore je povezana tudi z večjo dovzetnost za razvoj alergij.

Kako vplivamo na svojo črevesno mikrofloro?
Na pestrost bakterij v črevesju vplivamo z življenjskim okoljem (sodobni higienski standardi), prehrano, nepremišljenim jemanjem antibiotikov (ne uničijo zgolj bakterij na mestu vnetja, ampak tudi bakterije v črevesju), ipd.

Res je, da si črevesno mikrofloro gradimo v prvih mesecih oz. letih svojega življenja in da si jo z jemanjem antibiotikov večkrat v življenju porušimo, vendar lahko črevesno mikrofloro tudi obnovimo in izboljšamo njeno pestrost. To storimo s povečanim vnosom hrane, ki je bogata s probiotiki (žive bakterije, ki naseljujejo naše telo) in prebiotiki (živila, ki predstavljajo hrano za dobre bakterije). Vse to lahko dobite z redno, uravnoteženo prehrano.

Katera hrana je priporočljiva za izboljšanje črevesne mikroflore?
Idealna so fermentirana živila, probiotični mlečni izdelki in napitki (kefir, kislo mleko, probiotični jogurt,…), za tiste, ki ne prenašajo mleka, pa domače kislo zelje, kisla repa, fermentirani sojini izdelki, kot so tofu, miso, tempeh, …. Prebiotike v telo vnesemo z neobdelano rastlinsko hrano in živili, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin. Po drugi strani pa hitra prehrana, beli sladkor, rafinirana moka, procesirana hrana, konzervansi, umetna barvila, ojačevalci okusa ali industrijska hrana pospešujejo nastajanje poškodb v črevesju, rušijo uravnoteženo črevesno mikrofloro in bremenijo imunski sistem, zato se priporoča, da smo pri teh živilih zmerni.

Še več boste našli tukaj.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Recept za velikonočno pletenico iz pirine moke, ki je mehka in lažje prebavljiva

Velikonočna pletenica je ena tistih dobrot, ki skoraj v...

Potica – kako spečemo najboljšo potico?

Tradicionalna slovenska potica je pečena v potičniku, t...

Prepoznajte in odpravite težave z zamaščenimi jetri

Zamaščena jetra postajajo vse pogostejša zdravstvena te...

Velikonočne jedi skozi čas: Kaj so jedli naši predniki?

Velika noč danes diši po potici, šunki, jajcih in hrenu...

Celulit: Nikoli ni prepozno, da se ga znebite!

Preverite, kateri so naravni sovražniki celulita, ki ji...

Recepti za zdrava kosila: Vegetarijanski burger z lečo

Tokrat si privoščite za prebavila in organizem lažjo in...

Živila, ki jih lahko jeste zvečer, saj ne redijo!

Nekatera živila lahko jeste tudi zvečer, saj ne redijo ...

5 najbolj zdravih probiotikov, ki bi jih morali uživati redno

Probiotiki so nujno potrebni za zdravje črevesja. Z nji...

Kako pripraviti velikonočno mizo za diabetike?

Velika noč je čas druženja, tradicionalnih jedi in boga...

Neverjetna moč črne kumine

Črna kumina je ena najbolj zdravih rastlin na svetu. Po...

Recept: Pomladna enolončnica (s čemažem, regratom in koprivami)

Ideje za kosilo: Pomladna enolončnica je samostojna jed...

Ideje za kosilo: Bučna juha s pastinakom, krompirjevi cmoki z mesom in zelena solata

Nimate ideje, kaj pripraviti za kosilo? Preverite predo...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2026 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.