Menopavza, izraz, ki ga pogosto nepravilno uporabljamo za celotno obdobje upadanja nivoja hormonov v ženskem telesu, je pravzaprav termin za zadnjo menstruacijo. Kdaj nastopi zadnja menstruacija, se vnaprej ne da določiti, lahko samo za nazaj rečemo, da je zadnja tista, po kateri ženska eno leto ni več krvavela.
Obdobje pred zadnjo menstruacijo je predmenopavza in za njo postmenopavza. Vse skupaj pa je klimakterij.
V predmenopavzalnem času se pričnejo pojavljati spremembe tako na telesnem kot na duševnem nivoju, ki se potem vlečejo tudi v postmenopavzalno obdobje. Vendar pri vsaki ženski drugače, saj imamo različno genetsko zasnovo, različen tempo življenja, različne stresne situacije, različno zdravstveno stanje ...
Menstruacije so v tem času lahko še vedno redne, lahko zelo neredne, krvavitve normalne ali šibkejše, ali predolge in premočne. Kadar so predolge in premočne, je potreben ginekološki pregled, da se ugotovi, ali je zdravljenje potrebno in če, kakšno je najprimernejše.
Pojavljajo se spremembe na dojkah, ki so lahko normalne in takih sprememb ženske, ki si redno pregledujejo dojke, niti ne zaznajo, saj potekajo postopoma. Po 50. letu starosti pa ima vsaka pravico do pregledov dojk v ustreznih ambulantah.
Pojavljajo se tudi drugi telesni simptomi: suhost kože in sluznic, suhost nožnice, izpadanje las, lomljenje nohtov, glavoboli, nenadno razbijanje srca, tesnoben občutek ob srcu, glavoboli, pridobivanje telesne teže, potenje, spremembe na kosteh – osteoporoza, vročinski oblivi, spremembe za občutek temperature- enkrat pretoplo, drugič prehladno ob isti sobni temperaturi ...
Čustveno postanemo bolj občutljive, hitro nam lahko niha razpoloženje. Ker okolica ne razume, kaj se dogaja z nami in je včasih nepotrpežljiva, smo razdražljive. Lahko se nas poloti obup, depresija, predvsem zato, ker ugotovimo, da nismo več toliko delovno sposobne kot včasih. Pozabljamo, težje se učimo ...
Spolnost nam je včasih odveč, pa ne zato, ker bi nam bila res breme, ampak zato, ker so spolni odnosi lahko boleči zaradi suhe nožnice, ki je posledica upadanja hormonov. Hitreje smo utrujene, predvsem pa nam v tem obdobju veliko več pomeni medsebojno razumevanje, bližina človeka, ki nas razume in spoštuje, kot pa sam telesni kontakt ...
Marsikatero žensko zanima, ali bo klimakterij kdaj minil. Ker je vse to dogajanje povezano z upadanjem količine ženskih spolnih hormonov v telesu, nas klimakterij spremlja do konca življenja, saj hormonov po naravni poti ne bomo več dobile nazaj.
Vendar pa ni vse tako brezupno. Če se sprijaznimo s tem, da je to del našega življenja, se lahko nanj pravočasno pripravimo. Naučimo se, da telo ne potrebuje več veliko hrane za razvoj, zmanjšajmo količino in jo nadomestimo s kvaliteto: več sadja, zelenjave, rib, oreščkov, dovolj vode ... Če se do sedaj nismo, se sedaj pričnimo ukvarjati s športom ( hoja, joga, tai chi, pilates, ...). Sprehod po naravi deluje pozitivno na telo in duha, prav tako ples, ki lahko upočasnita nastajanje osteoporoze. Najdimo čas za hobi, rešujmo križanke, berimo veliko ... in s tem ne pustimo demenci prehitro blizu.
Ali se lahko določi čas, kdaj se bodo določene težave pričele pojavljati? Nikakor, saj vsaka ženska sama opazi spremembe in vsaka ima drugačen potek dogodkov kot druga. Vse je individualno.
Le ginekologi razdelimo klimakterične težave v tri skupine:
-ženske, ki imajo malo težav, jih bodo z ustreznim načinom življenja same premagale
-tiste, pri katerih so težave večje, pa vendar še znosne, si bodo pomagale z naravnimi zdravili, ki jih imajo v lekarnah kar nekaj: Feminal, Klimaktin, Remifemin, Genistin forte, Menal, Menosoy....
- v tretjo kategorijo pa sodijo ženske, katerih težave so tako velike, da jih ovirajo pri normalnem vsakodnevnem življenju. Tem predpišemo nadomestno hormonsko terapijo, v kolikor seveda ni zadržkov ( tromboflebitis= vnetje žil, tromboza= strdki v žilah, rakasto obolenje na rodilih ali dojkah ).
Včasih me pacientke vprašajo, kdaj jim bom dala pregledati količino hormonov v krvi. Ne pregledujemo, ker imamo zdravila v samo določenih dozah, ki z minimalno količino telesu sorodnih spolnih hormonov zadostno pripomorejo k izboljšanemu počutju. Ta zdravila so za primerno izbrane pacientke varna za jemanje, seveda pa se mora tudi pacientka držati ginekologovih navodil o načinu jemanja, pogostosti pregledov v ginekološki ambulanti, prav tako v ambulanti za bolezni dojk.
Katero zdravilo predpišemo določeni pacientki, pa je odvisno, ali pacientka še ima menstruacije ali ne, ali ima še maternico ali pa je bila ta operativno odstranjena ...
Ne pozabite: tudi alternativna medicina lahko pripomore k lajšanju težav (masaže, akupunktura, homeopatija).
Če povzamem: klimakterij ni bolezen, čeprav je res, da se ravno v tem času lahko pojavijo tudi druga obolenja ( sladkorna bolezen, povišan holesterol, povišan krvni pritisk ...).
Na klimakterij pričnite pripravljati tako sebe kot svoje najbližje že po 40. letu. To ni tabu, o njem se imate pravico pogovarjati!
Ginekologinji Ireni Grahelj lahko vprašanje anonimno zastavite TUKAJ.