Imate v družini dementnega bolnika in ne veste, kako vnuku približati to bolezen, da bo lahko v odnosu do osebe z demenco čim bolj razumevajoč in empatičen?
Zbrali nekaj idej, kako se lotiti pogovora z otrokom o demenci.
Pogovor o spominu in možganih
Če je vnuk bolj znanstvene sorte in ima pogosto veliko vprašanj, se lahko odpravita v knjižnico ali na spletu poiščeta informacije o možganih. Kako delujejo, kako nastanejo spomini in kaj se z možgani dogaja s staranjem.
Za otroke in odrasle je zelo uporabna primera, ki o spominih govori kot o mehurčkih v možganih, ki pri dementnih bolnikih začnejo intenzivneje pokati.
Dementen bolnik je torej še vedno ista oseba kot prej (še vedno tisti dedek, ki te ima rad in te je naučil loviti ribe), le določene spomine izgublja in je zato za okolico videti drugačna, predvsem pa vse bolj izgubljena, saj ima vse manj spominov in sposobnosti za samostojno življenje, za katere prav tako potrebujemo zmožnost spominjanja.
Skupno branje knjige Babica Marica razmišlja drugače
Tudi težje vsebine otroci najlažje sprejemajo skozi zgodbe in pravljice. Zato lahko skupaj z vnukom prebereta pravljico Babica Marica razmišlja drugače, ki je izšla pri založbi Artep in jo je napisala Petra Boh.
V slikanici, ki jo je ilustrirala Andreja Karba, tudi sedemletna Ana opazi, da babici Marici, s katero je poprej preživljala svoja poletja in jo je pred dvema letoma celo naučila plavati, nenadoma ni več od igre, večkrat išče svoja očala, četudi jih ima pred nosom, ji postavlja ista vprašanja, se pogosto razjezi in tudi razjoče. Zdravniki ugotovijo, da ima babica Marica demenco.
Ana, ki sicer pogreša staro babico, na koncu sklene, da četudi bo nekoč babica Marica morda vse pozabila, je ona ne bo nikoli pozabila in ji bo vedno pomagala točno tako kot sta včasih skupaj z babico pomagali živalim na babičinem vrtu.
Oblikovanje plakata 10 pravil življenja z dementno osebo
Ker se dementne osebe v veliki večini primerov ne zavedajo svoje dementnosti oziroma jo zanikajo, se je v komunikaciji z njimi treba držati posebnih pravil, ki jih je dobro predstaviti tudi otrokom.
Morda tako, da skupaj z vnukom izdelata plakat, ki naj seveda ne bo na vidnem mestu, da ga ne bi slučajno opazila dementna oseba.
1) Ne kregaj se. Z dementno osebo se nikoli ne prerekaj, raje se v tistem trenutku strinjaj z njo, četudi v resnici ne misliš tako.
2) Pozabi na logiko. V pogovoru raje usmeri pozornost na želeno vsebino kot da dementno osebo prepričuješ z logičnimi razlogi in dokazi.
3) Preusmeri pozornost. Če je dementna oseba v nerodni situaciji, se ji nikoli ne norčuj ali jo spravljaj v zadrego, temveč raje preusmeri pozornost na kaj drugega.
4) Spoštljivo jo podpri. Čeprav dementna oseba potrebuje vse več skrbi drugega, se do nje ne vedi kot do otroka in ji ne pridigaj, temveč jo raje spodbujaj in spoštljivo podpri.
5) Obujaj spomine. Skupaj z dementno osebo obujaj spomine, nikoli pa ji ne reci, naj si nekaj zapomni ali se čudi, kako to, da se ne spomni.
6) Ponavljaj brez očitkov. Čeprav je dementni osebi treba veliko in vse več reči znova in znova ponavljati, ji nikoli ne reci Pa saj sem ti že povedal!.
7) Usmeri se na močne strani. Usmeri se na to, kar dementna oseba zmore, in ji ne govori, česa vse ne zmore.
8) Nikoli nič ne zahtevaj. Za vsako reč jo vedno prosi, nikoli ne zahtevaj, četudi je dementna oseba že zelo odvisna od tvoje pomoči.
9) Spodbujaj in vedno ostani spoštljiv. Dementno osebo ves čas bolezni spodbujaj, pa četudi le za majhno reč, in je nikoli ne zaničuj zaradi tega, ker izgublja tudi najosnovnejše sposobnosti.
10) Namesto prisile izberi podporo. Dementne osebe nikoli v nič ne prisiljuj, temveč jo podpri in okrepi tam, kjer je njena izguba sposobnosti ter opravilnosti največja.