»Farmacevtski strokovni delavci v lekarnah ves čas zagotavljamo neprekinjeno preskrbo z zdravili, kar je v dani situaciji ključno in zelo pomembno. Izpostavljeni smo velikim tveganjem, prisotna sta stiska in odgovornost. Od skupno 341 lekarn po vsej Sloveniji v kar četrtini vseh lekarn dela samo en magister farmacije. Običajno so to lekarne v manjših krajih. Dejstvo je, da so tudi med zaposlenimi v lekarnah prisotne okužbe z novim koronavirusom. Do neke mere lahko kader nadomestimo, potem pa ne več. Največji problem je v lekarnah, kjer dela samo en farmacevtski strokovni delavec. Če v trenutnem času epidemije covid-19 zaposleni zboli, to pomeni praktično zaprtje lekarne. Ljudje čez noč ostanejo brez zdravil. V manjših krajih običajno ni druge lekarne, torej so krajani oz. vaščani primorani oditi v lekarno v drug kraj, mesto, ki je oddaljeno 20, 30 ali več kilometrov. To predstavlja veliko odgovornost farmacevta do sokrajanov,« je izpostavila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Poudarila je pomanjkanje kadra v tem času v lekarnah po vsej Sloveniji. Na primarni ravni je tako v državi kar 341 lekarn, ki so neposredno dostopna za obiskovalce, dodatno je še 27 bolnišničnih lekarn. Te vodijo preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki ter farmacevtsko obravnavo bolnikov v bolnišnici. »Ne le odgovornost, tudi stiska zaposlenih je ogromna. Tudi oni imajo namreč doma družine, starše ali stare starše in v tem času si ne želijo, da bi ogrožali zdravje domačih oz. bližnjih, po drugi strani pa se soočajo s tem, kaj se bo zgodilo, če zbolijo, ker kadra primanjkuje,« je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Dejstvo je, da so zaposleni v lekarnah izpostavljeni velikemu tveganju za okužbo s koronavirusom. Danes se že kažejo posledice, saj je vse večja obolevnost med zaposlenimi. Zaradi kadrovsko okrnjene zasedbe so v določenih lekarnah primorani tudi skrajšati urnik, določene lekarne so se v prvem valu epidemije celo zaprle. »Nujno moramo povečati število farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarnah in jih zaščititi, da bodo lahko prebivalstvo še naprej nemoteno oskrbovali z zdravili in jim svetovali. Zato tudi apeliramo na ministrstvo za zdravje, da se končno sprejmejo standardi in normativi ter da se krepi lekarniška dejavnost kot izredno pomemben del primarnega zdravstva,« je zaključila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.