Kraljevska mesta v Katmandujski dolini

Nepal je bil nekoč namreč razdeljen na mestne kraljevine in prav tekmovanje med monarhi je prispevalo k temu, da so nastali številni čudoviti spomeniki, ki danes osupljajo preštevilne turiste. Zanimivo v Nepalu je tudi to, da se na vsakem koraku srečuješ tako z budizmom kot s hinduizmom. Veri živita v sožitju, se marsikje tesno prepletata, ni konfliktov med pripadniki.

Katmandu
Katmandujski durbar smo si zapomnili predvsem po krasni stari kraljevski palači Hanuman Dhoka, ki jo pred duhovi in boleznimi varuje opičji bog Hanuman. Mogočni kip opičjega boga stoji prav sredi durbarja, ves okrašen s cvetjem, gorečimi svečami in dišavami. Seveda danes kraljeva družina ne biva več v durbarju, ampak v sodobni palači nedaleč od Tamela. Čeprav je kralj že pred leti izgubil krono ter veljavo, je družina, kolikor je je še ostalo po strahovitem pokolu v palači leta 2001, še vedno deležna spoštovanja dela prebivalstva Nepala in je ohranila nekaj privilegijev. Sicer je pa Nepal od leta 2007 demokratična republika, ki ji načeluje na prvih volitvah l. 2008 izvoljen predsednik Ram Baran Yadava.

Nadvse zanimiv je tudi samostan Kumari Bahal, v katerem biva »živa boginja«. Je poseben magnet za turiste. Ko se v dvoriščnem delu samostana zbere dovolj turistov, se začno priprave na srečanje z boginjo. Tudi mi smo bili močno radovedni, kako to gre. Mladenič, najbrž turistični delavec, nas je najprej opozoril, da ne smemo fotografirati. Nato nas je poučil, da moramo boginjo pričakati s sklenjenimi rokami, in ko se nam bo prikazala, jo moramo v zboru pozdraviti z namaste. Zelo resno smo vzeli, kar nam je bilo povedano, čakali, čakali in … dočakali. Na lepo izrezljanem lesenem oknu pod streho svetišča se je prikazalo prekrasno dekle, vse v sijočih zlatih oblačilih, krasno naličeno in nas molče opazovalo kakšne tri minute. Prizor, ki te kar prevzame. Če bi bili verni, bi morda res verjeli, da gre za božanstvo. V resnici gre za zelo mlada dekleta, ki jih odberejo iz množice kandidatk, ki morajo biti lepe in pogumne, torej morajo imeti nekaj »božanskega«. Do svoje spolne zrelosti so zaprte v Kumari Bahalu in se občasno milostno prikazujejo, sodelujejo v verskih obredih, nato pa jih z državno pokojnino odpustijo. Vendar usoda teh lepih deklet ni rožnata. Težko se poročijo, saj moški ne želijo imeti za partnerko bivše žive boginje.

Poleg imenitnih stavb, v katerih je nekoč bivalo plemstvo, je v durbarju vse polno krasnih lesenih, z rezbarijami okrašenih pagod. Le-te so se razvile verjetno iz stup. Polkrogla - telo stupe – je postala štirioglata, nad jedrom objekta pa so dežniku podobni nastavki, nekakšna streha, lahko tudi več nadstropij strehe. Sprva so bile pagode izrecno lesene, ker so pa v notranjosti hranili dragocene relikvije, so jih kasneje gradili iz kamna. V nasprotju s stupo, ki je običajno zatrpana z materialom, ima pagoda tudi prostor, v katerega lahko vernik vstopi, odloži darove božanstvu, kateremu je pagoda posvečena, in moli.

Patan
Durbar v Patanu je mnogo imenitnejši kot katmandujski. Prevladujejo budistična obeležja, saj je bil ustanovitelj mesta budistični cesar Ashoka. Tu so samostani, stupe, krasne lesene in kamnite pagode, vmes seveda tudi hindujski templji. Tipične nepalske stavbe so grajene na kvadratnih podstavkih iz opeke in umetelno izrezljanih lesenih gornjih konstrukcij, ki dosežejo tudi 5 nadstropij. Strehe so iz glinenih strešnikov ali pozlačene bakrene pločevine. Pogosto je težko ločiti, ali je objekt hindujski ali budistični, kajti v Nepalu se bogovi, legende in verovanje tesno prepletajo.

Bhaktapur
Najlepše ohranjeno srednjeveško kraljevsko mesto je Bhaktapur, kjer si je mogoče poleg številnih sakralnih objektov in kraljeve palače ogledati tudi nekoč stanovanjske objekte prebivalcev. Stanovanjska hiša je bila praviloma dvonadstropna: v pritličju je bila obrtna delavnica, prodajalna ali skladišče, v prvem nadstropju bivališče družine, na podstrešju pa kuhinja in shramba. Hiše so bogato krašene (rezljan ali barvan les). Posebno privlačen je bhaktapurski 5-nadstropni tempelj Nyatapola, posvečen bogu Ganešu. S svojimi 30 metri višine izstopa od okoliških objektov.

Bhaktapur je tudi najdražji turistični center v Katmandujski dolini. Že vstopnina v durbar te kar preseneti: 600 rupij, kar je okoli 10 USD. Drugod so vstopnine po 100-200 rupij/osebo. A se splača, kajti če ne doživiš Bhaktapurja, boš veliko zamudil.