Med 10 in 25 odstotkov žensk izkusi poporodno depresijo, ta pa lahko vpliva na razvoj njihovih otrok, so pokazale starejše raziskave. Te so odkrile, da naj bi glavna posledica bila zakasnitev v razvoju.
Raziskovalci iz San Diega pa ugotavljajo, da se lahko skupaj z depresijo v najstniška leta zavlečejo tudi posledice, ki jih ima ta na otrokov umski razvoj in sposobnosti za učenje.
Dolgo je že znano, da pri otrocih, katerih matere imajo poporodno depresijo, obstaja večje tveganje kognitivnih, govornih in razvojnih zakasnitev ter celo vedenjskih motenj, kot je primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti (ADHD). Razlog za to ni jasen. Nekateri menijo, da lahko materine hormonske spremembe vplivajo na razvoj otrokovih možganov, medtem ko drugi ocenjujejo, da so vzroki vedenjske narave. Vendar pa s starostjo otrok načini, na katere lahko mamina depresija upočasnjuje njihovo učenje, postanejo bolj očitni. Igra in interakcija sta ključna katalizatorja za učenje in nevronske povezave, pogosto pa so matere otrok njihove prve in najpogostejše družabnice pri igri. Dva od simptomov depresije pa sta ravno občutek osamljenosti ter nezainteresiranost za sicer prijetne dejavnosti. Kar morda nakazuje, da so matere, ki se borijo z depresijo, manj sposobne za igro in posledično tudi za stimulacijo otroškega uma.
Da bi preizkusili to teorijo, so raziskovalci obravnavali približno 900 zdravih otrok in njihovih mater, živečih v čilenski prestolnici. Intervali so trajali pet let – od prvega leta pa do otrokovega 16. leta.
Opazovali so, kako ljubeče in odzivne so bile njihove matere in koliko od njih jim je priskrbelo za njihovo starost primerno učno gradivo. Otroke so ocenjevali na podlagi verbalnih kognitivnih sposobnosti ob uporabi standardiziranih testov za določanje inteligenčnega količnika, pri materah pa so iskali znake depresije. Kot se je izkazalo, depresivne matere pri stvari niso bile niti čustveno niti s primernim učnim gradivom, kar se je poznalo pri 1., 5., 10., in 16. letu starosti.
Na lestvici od 1 do 19 je povprečna ocena za verbalne kognitivne sposobnosti pri otrokih starosti 5 let znašala 7,64. Inteligenčni količnik otrok depresivnih mater je znašal 7,30, inteligenčni količnik otrok mater, ki niso bile depresivne, pa 7,78, kar kaže na dolgoročnost posledic poporodne depresije na otroke.