FUNMILIES RASTE IZ LJUDI
Funmilies sloni na poznavanju starejših/starih in mladih, njihovih afinitet do posameznih športov, njihove pipravljenosti, da skupaj razvijajo telesne, kognitivne, socialne, komunikacijske spretnosti, svoje delovanje pa povežejo z območji za stik v lokalni skupnosti. Ta so lahko v notranjih prostorih ali na prostem, denimo v parku. Tam generacije delujejo povezano skupaj, v javno dobro in premoščajo individualizem
V PROJEKTU SO SE POVEZALI TISTI NAD 65 LET IN DRUGI OD 12 DO 25 LET ALI VSAJ UPALI SMO, DA BO TAKO
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je pripravila raziskovalni vprašalnik/anketo za nacionalne raziskave v Grčiji, na Madžarskem, v italiji, v Bolgariji in Sloveniji. Raziskovali smo športne tradicije pa tudi razvoj odnosa do telesne kulture v državah projektnih partnerjev in vseživljenjske izkušnje mladih in starejših generacij ter njihova nagnjena do posameznih športov.
GENERACIJE IN ZAKAJ JIH JE TREBA ZDRUŽEVATI
Francoski mislec Michel Onfray trdi, da današnje družbe sovražijo preteklost, kar je preteklost, ni cenjeno. Starejši zavirajo hitrost poteka zgodovine, mladi, nasprotno drvijo dalje. Morda so danes generacije bolj avtonomne. V primerjavi s preteklimi a njihova večja avtonomnost in svoboda vodita v zgubljanje občutka dolga do prejšnjih generacij in občutljivosti za prihodnje generacije.
Generacije obstajajo, ker jih nekaj strukturira, denimo njim lastne posebne izkušnje. Generacije imajo lahko skupne značilnosti, ni pa njuno, da jih imajo. Skupne značilnosti oblikujejo organiziran medgeneracisjki dialog znotraj kontaktnih con pri čemer se gradi potrebno medgeneracijsko sodelovanje.
S ŠPORTOM DO DIALOGA GENERACIJ
Ker se danes družba vse bolj fragmentira, je težje vzpostaviti naravni medgeneracijski dialog. Organiziran medgeneracijski dialog in medgeneracijske prakse pa lahko namensko in smiselno združujejo generacije. Tedaj je vprašanje, kako združiti mlade in starejše, saj je združevanje odvisno od dobre volje, znanja o generacijah in od tega ali obstoja ponudba medgeneracijskih športnih dejavnosti. Izkazalo se je, da se stvari lahko zgodijo predvsem neformalno brez pravega posredovanja institucij. Pomembno pa je tudi okolje: združenja bolnikov, družine, množični dogodki in dohodki na neko zunnajo temo. Prav možbe pa so naravne povezave med otroki in starimi (denimo v vrtcih, šolah, itd)
Starejši so v starostnih kategorijah, ki so v vseh državah projektnih partnerjev športno najmanj dejavne. Ne le da so starejši športno manj dejavni, tudi če so dejavni, so dejavni na drugačen način kot mladi. Radi imajo strukturirane in institucionalizirane športne dejavnosti. Njihova ljubezen do športa ni omejena le na posamezne športe. Odvisna je od njihove športne preteklosti. Vzdrževanje zdravja in preprečevanje izgube avtonomnosti, jih lahko navede, da se vkljućijo v športne dejavnosti, pri čemer je v mnogih evropskih državah ponudba športnih dejavnosti za starejše zelo redka. Gre za ponudbo, ki naj upošteva njihove specifične in osebne potrebe.
Starejši zlahka obsedijo, zaradi stereotipov in slabšalnih pogledov na starost, zaradi zdravstvenega stanja ali socialne izolacije. Temu navkljub pa imajo potrebe in pričakovanja. Za stare je dobro, če uvedemo medgeneracijske športe. Da bi to bilo mogoče, morajo obstajati, športi, motivi, kontakti, teme in to ne le občasno, marveč skozi daljše obdobje. Takšne dejavnosti niso samo prijetne, transformirajo vezi med generacijami. Tako jih ni moč voditi kot posamične dogodke ali kratkotrajne dejavnosti.
Spoznali smo
Uvesti medgeneracijske športne dejavnosti je moč le vstabilnih okoljih: društva bolnikov, delovno mesto, družina, najbolje neformalno.
Naravna medgeneracijska povezava je povezava starih z otroki, lahko tudi v ustanovah enih in drugih.
V usposabljanju športnih delavcev) se velja najprej posvetiti športu (teorija in praktične vaje), šele nato lokalnemu razvoju in družbenim vprašanjem kot so družbena pravičnost, vključenost, starizmi, dejavno staranje, pravice starejših itd.
Izobraževanje na prostem mlade in stare poveže z naravo/urbanim okoljem in akterji v njem.
Medgeneracijski šport je primeren za tabore mladih in starih pa tudi staršev, starih staršev in otrok z dilsleksijo (težave s koordinacijo gibov)
.jpg)
Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.