Antioksidanti so velik farmacevtski hit, ki pa denarnici ni najbolj prijazen. So »alfa in omega« prehranskih dopolnil, ki jih uporablja kar 70 odstotkov odraslih Evropejcev. Zdi se smiselno: študije namreč kažejo, da sodobni ljudje s hrano zaužijemo nekajkrat manj hranilnih snovi, kot so jih naši predniki, katerih prehrana ni temeljila na industrijski hrani. Prav tako je znanstveno potrjeno, da imajo antioksidanti številne pozitivne vplive na telo: izboljšujejo spomin in zmanjšujejo tveganje za srčno žilne bolezni, sladkorno bolezen in raka.
Mit: Čim več antioksidantov zaužijemo, tem bolje
Ne drži. Antioksidanti v zelo velikih količinah, ko priporočene dnevne odmerke presežemo za nekajkrat (celo desetkrat in več), niso dobri, saj povzročijo kontra učinek. Izjema so stanja, v katerih zaradi bolezni ali izjemnega telesnega napora (vrhunski šport) raven prostih radikalov drastično naraste. Zmotno je tudi prepričanje, da antioksidante lahko uživamo »na zalogo«. Telo višek antioksidantov – potreba po njih se dnevno spreminja – ko smo pod stresom, na primer, jih potrebujemo več, izloči skozi ledvice.
PREBERITE TUDI: Sezona prehladov: 4 najmočnejši naravni antibiotiki in dokazi, zakaj delujejo
Mit: Naše telo uporabi vse antioksidante, ki jih zaužijemo
Ne drži. Večina fitokemikalij – zdravilnih rastlinskih spojin z antioksidativnimi učinki, ima nizko biološko uporabnost, kar pomeni, da jih telo težko absorbira. Pri tem uporablja številne mehanizme, ki se pri vsakem od nas razlikujejo, in celo več: tekom življenja se spreminjajo, nanje pa vplivajo tudi številni zunanji dejavniki. Povedano trditve o učinkih antioksidantov precej zaplete, in tisto, kar je veljalo za testne osebe v študijah, ni nujno, da velja tudi za vas. V zadnjem času se v strokovnih krogih tudi precej govori o tem, da zdravstvene koristi fitokemikalij niso le posledica njihove antioksidantivne aktivnosti, pač pa tudi drugih kemijski lastnosti, ki jih je treba še izolirati in preučiti.
Mit: Živila, na katerih piše, da vsebujejo antioksidante, so avtomatično boljša
Ne drži. Prehranska industrija živila antioksidante dodaja v številna živila, ki jih uživamo vsak dan. Na ta način povečajo hranilno vrednost živila, ki je osiromašena zaradi predelave. Evropska agencija za varnost hrane je obravnavala več kot dvesto zdravstvenih trditev v zvezi z vlogo antioksidantov kot dodatkov v živilih. Razen osmih je vse zavrnila z obrazložitvijo, da učinka nekega živila (z dodanimi antioksidanti, op. a.) ali njegove sestavine na zdravje ni moč neposredno in enoznačno povezati samo z njegovo sposobnostjo lovljenja prostih radikalov v »in vitro« pogojih.
PREBERITE TUDI: Iz ljudske medicine: med in jabolčni kis v boju proti kilogramom, kašlju in slabemu počutju
Viri:
Evropska agencija za varnost hrane
Journal of Nutrition
Scientific American