Na dosegu roke se ti zdi
darovanje neba v večerni barvi.
Na dosegu roke se ti zdi
izgubljena beseda,
zapisana z zlato
v ostanke hipov,
v cedro telesa,
v kamnitost spomina.
Odlomljena skala,
ki straži trdoto let.
Bereš se vzvratno, od zadaj naprej,
v straneh brez vrstic,
v vrsticah brez vmesnih prostorov.
Na dosegu roke se ti zdi
razbita lončevina
zgubljenih delcev zgodbe.
Neskončno ozemlje.
Vzkaljena koščica trenutka,
ki jo hrani,
ki jo srka čas.
Majda Kočar je dobitnica prve nagrade za poezijo na literarnem natečaju na klekljarskih dnevih, ki so potekali letos aprila v Žireh. V presojo je poslala več svojih pesmi.