O naglušnosti, o slušnih aparatih in o tem kako jih uporabljati ter kateri so najbolj primerni za starejše, smo se pogovarjali z Iztokom Capudrom iz Widexa.
Kdaj govorimo o prizadetosti sluha?
Naglušnosti večinoma ne opazimo takoj, ker običajno ne nastane čez noč ampak, se pojavi postopoma. Prav zato naglušnost prej opazijo družinski člani, sodelavci in prijatelji, kot pa sama oseba, ki ima težave s sluhom. Radio je ponavadi zelo naglas, poročila pa lahko družinski člani poslušajo tudi v kuhinji, čeprav je televizija v dnevni sobi. Če želimo, da nas sogovornik razume, moramo stavek večkrat zelo naglas ponoviti.
Izguba sluha žal ne pomeni le zmanjšanje ene senzorne funkcije človeka, temveč istočasno tudi omejeno komunikacijo med soljudmi in slušno prizadeto osebo, težjo orientacijo v prostoru ter slabše zaznavanje lastnega telesa in okolja. Lahko bi si mislili, da je še posebej moteča, če se pojavi v zgodnjem otroštvu, saj močno vpliva na razvoj govora, sporazumevanje nasploh ter na kognitivne sposobnosti. Slednje drži, vendar ni skoraj nič manj moteča, če se pojavi v aktivnem življenjskem obdobju odraslega človeka ali pri starostniku, saj se slednjemu postopoma pridružujejo še druge zdravstvene težave ob že tako nekoliko zmanjšani sposobnosti prilagajanja in kompenziranja novim situacijam.
Zavedati se moramo, da nismo edini in da naglušnost po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije prizadene 360 milijonov ljudi po svetu – kar je več kot 5% svetovne populacije, tako, da naglušnost ni ravno redek pojav. Poleg tega naglušnost ni "rezervirana" le za starejše. Glede na podatke Inštituta za boljši sluh iz ZDA, je 65% ljudi s slušnimi težavami mlajših od 65 let. Ocenjujejo, da ima težave s sluhom najmanj 1,4 milijona otrok in vsak 14. v populaciji ljudi, rojenih med leti 1965 in 1978.
Kdaj je čas, da se odpravimo na pregled k zdravniku? Kam nas bo ta napotil, da nam bodo pregledali sluh?
Če se zavedate težav s sluhom, svetujemo, da se čimprej odpravite do osebnega zdravnika, ki vam bo dal napotnico za pregled pri specialistu ORL. Na specialističnem pregledu opravite vse potrebne preiskave. V primeru naglušnosti in ob ugotovitvi, da bi vam slušni aparat pomagal, vam po posvetu zdravnik specialist izda naročilnico za preizkus slušnega aparata. Po preizkusnem obdobju, ki traja od najmanj 14 dni, boste naročeni na kontrolni pregled. Če bo po preizkusnem obdobju ugotovljena izboljšana razumljivost in uspešna raba slušnega aparata, zdravnik specialist predpiše naročilnico za trajno rabo slušnega aparata.
Kaj pomeni starostna izguba sluha?
Starostna izguba sluha je napredujoča zaznavna naglušnost na obeh ušesih, ki se razvije v daljšem obdobju s staranjem. Spremembe v sluhu se začnejo v lažji obliki kazati nekje po 40. letu starosti, ko pride do odmiranja čutnic, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Takšne izgube sluha v vsakodnevnem življenju ne zaznamo. Z leti okvara postopoma napreduje in se širi tudi v področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Pri 80-ih letih že večina ljudi potrebuje slušne pripomočke. Človek s starostno naglušnostjo se sprva pritožuje, da ne sliši telefona in ne more slediti pogovoru v družbi in hrupu. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje, ki je lahko celo hujša nadloga kot naglušnost sama. Dalj časa trajajoča in napredujoča izguba sluha je pri starejših resen problem, ki jih močno osami in lahko vodi v spremembe osebnosti in obnašanja. Naglušna oseba se neprestano napreza in je v stresu, saj se neprestano obremenjuje z mislijo, če je pravilno razumela pogovor. Hujša naglušnost namreč močno oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko pri starostnikih povzroči izgubo socialnih stikov in depresijo.
Kako nam slušni aparati lahko pomagajo? Kako se uporabljajo?
Slušni aparat ni nadomestilo zdravega sluha. To je pripomoček, ki olajša razumljivost in ojačuje zvoke na frekvenčnih področjih, kjer imamo izmerjeno izgubo sluha. Vsak kakovostnejši slušni aparat je nastavljiv v več frekvenčnih pasovih, da se lahko individualno prilagodi kakršnikoli krivulji izgube sluha, ki je bila izmerjena. Na voljo je večja izbira nadstandardnih modelov, ki so sposobni ločevati govorna področja in hrup iz okolja. Zato je z boljšimi slušnimi aparati govor v hrupu bolj razumljiv, hrup pa manj moteč.
Slušni aparat se na začetku uporablja postopoma; najprej nekaj ur dnevno, potem pa vsak dan malo dlje. Uporabnik se namreč mora prilagoditi na zvoke, ki jih že dlje časa ni bil vajen slišati, prav tako pa se mora tudi fizično prilagoditi na občutek tujka v ušesu. Po nekaj tedenskem prilagajanju večinoma težav ni več in uporabniki nato slušne aparate nosijo od jutra do večera. Ponoči večina naglušnih slušnega aparata ne nosi, izjemoma le mamice z dojenčki.
Ali lahko s slušnim aparatom spet povrnemo sluh, ki je prizadet zaradi starosti?
Sluha z nobeno stvarjo ni več možno povrniti. S slušnim aparatom pa se močno približamo nivoju poslušanja in razumljivosti normalno slišečih. S kvalitetnimi slušnimi aparati na nek način spodbujamo sluh in ga ohranjamo v »primerni kondiciji«.
Kakšni slušni aparati so najbolj primerni za starejše?
Obstaja več vrst in oblik slušnih aparatov; od najmanjših diskretnih sluhovodnih in zauheljnih modelov, do klasičnih vušesnih in zaušesnih oblik. V Sloveniji se večinoma zelo pozno ljudje odločajo za slušne aparate. Posledično je pri starejših ljudeh slabša tudi sposobnost rokovanja z zelo majhnimi modeli slušnih aparatov. Tudi zaradi slabšega vida se večkrat raje odločijo za večjo klasično obliko, pri katerih je tudi večja baterija, ki traja dosti dlje, kot pri miniaturnih oblikah.
Vsak slušni aparat pa vedno ni mogoče izdelati za vsako uho; za izbiro modela je najpomembnejši podatek stopnja izgube sluha. Za večje izgube sluha majhni sluhovodni in vušesni modeli niso dovolj močni, zato je v teh primerih na voljo le aparat zaušesne oblike. Prav tako na izbiro modela vpliva anatomija sluhovoda vsakega uporabnika posebej. Če ima naglušna oseba zelo majhen ozek sluhovod, ni mogoče izdelati majhnega sluhovodnega modela, ker ni dovolj prostora za elektroniko, ki se vgradi v ohišje, izdelano po meri uporabnika.
Glede na to, da na izbiro modela vpliva toliko dejavnikov, vedno priporočamo najprej obisk zdravnika specialista, nato pa se z vsemi potrebnimi dokumenti skupaj z akustikom dogovorimo za najprimernejšo obliko slušnega aparata.