V resnici ne rabimo biti že v letih, da si zaželimo robotskega sesalnika, ki nam privarčuje čas, energijo in bolečine v križu.
Preverili smo, na kaj moramo biti pri nakupu robotskega sesalnika posebej pozorni, da bomo pridobili zares visokokakovostnega gospodinjskega pomočnika.
Takšnega, ki nam ne bo pobegnil na teraso ali izpraznjen obtičal pod posteljo.
Robotski sesalniki z infrardečimi tipali
Med robotskimi sesalniki, še posebej med cenejšimi modeli, prevladuje naključni algoritem, kar pomeni, da se robot premika naključno. To seveda ne pomeni, da ne ve, kaj počne, saj robotski sesalnik ni pravi robot, če ne zna v vsakem trenutku natančno določiti, kje se nahaja.
Da ima tudi naključno premikanje smisel, mora robot najprej oceniti velikost prostora in izračunati čas dela, ki zadostuje, da ga naključni algoritem čez vsako točko pelje vsaj enkrat, še raje pa dvakrat ali celo trikrat. Za preprosto izmero površine robotu zadostuje infrardeče tipalo, nekateri robotski sesalniki z naključnim algoritmom pa zaznajo tudi razdaljo do zidov v bližini in na ta način grobo ocenijo velikost prostora.
Toda ta algoritem ima nekaj pomanjkljivosti. Naenkrat lahko namreč izmeri le eno sobo, ne pa celotnega stanovanja. Ko robot odkrije prehod v drugo sobo, mora nemudoma prilagoditi svoje delovanje. Ker pa se ves čas premika naključno, tako opravi daljšo pot in dela dlje.
Pogosto se pripeti, da robotski sesalnik, ki se premika naključno, v razvejanem tlorisu stanovanja ne najde mesta, kjer je priključna postaja, saj mu prej zmanjka energije v baterijah. Poleg tega se ne zaveda svojega položaja, zato ne more pravočasno prekiniti dela, napolniti baterije in napolnjen nadaljevati s sesanjem.
Nekateri tekmeci vidijo z laserjem
Prvi sistematični roboti so za natančno kartografijo in zaznavo položaja v prostoru uporabljali laserski navigacijski sistem. Takšen lahko z ozkim infrardečim laserskim snopom natančno izmeri razdaljo do objektov v njegovi bližini, s hitro rotacijo laserja okoli sebe (360 stopinj) pa skenira prostor in izdela natančen tloris. Ker namesto kamere uporablja laser, lahko to počne tudi v popolni temi. Tako se boste dobesedno zbudili v čistem stanovanju!
Toda tudi ti robotski sesalci imajo težave, in sicer z napol prosojnimi ovirami. Na primer do tal segajočo zaveso, ki - če se zavije okoli laserskega očesa - lahko robota zmede.
Pa vendar so laserski robotski sesalniki veliko učinkovitejši od tistih z infrardečimi tipali, saj je njihov način sistematičnega premikanja v primerjavi z naključnim algoritmom drugačen. Robot gre najprej ob stenah, da obkroži sobo, in nato njeno površino obdela med vožnjo po vzporednih poteh. Preko vsake točke gre natanko enkrat, zato dela krajši čas. Če najde prehod v drugo sobo, gre vanjo in tako naprej, dokler ne posesa celega stanovanja. Ves čas zelo natančno ve, kje je, in prav tako pozna mesto priključne postaje, se lahko nanjo vedno vrne in napolni baterije.
Najsodobnejši namesto laserja uporabljajo "pametno kamero"
Ste vedeli, da se novejši roboti lahko naučijo prepoznati več tlorisov? Zmogljivejši robotski sesalniki namreč ne uporabljajo laserja, temveč navzgor obrnjeno kamero. Pa to ne običajno kamero, kakršne smo vajeni v nadzornih ali spletnih kamerah.
Kamera na najsodobnejših robotskih sesalnikih »vidi« vzorce okolice, ki ji pomagajo prepoznati prostor in kako se znajti v njem. Poleg tega pa se ob vsakem sesanju tudi »uči«. Tako kot roboti z laserjem si tudi ti roboti s pomočjo te učeče kamere oblikujejo tloris stanovanja, ki ga shranijo, da so kasnejša čiščenja učinkovitejša.
Hranijo lahko več tlorisov (tudi nadstropij hiše!) in znajo prepoznati, v katerem so. Žal pa ima kamera tudi eno slabost - zaenkrat še ne zmore delovati v popolni temi.
Tudi ob laserju in kameri so tipala še vedno obvezna
Robotski sesalnik z laserjem ali kamero poleg prostora zazna tudi ovire v njem, zato dodatna tipala naj ne bi bila nujna. Toda izkazalo se je, da je resnica daleč od tega. Nekateri materiali lahko namreč zmedejo laserski žarek, medtem ko pod ostrim kotom navzgor obrnjena kamera ne vidi nizkih ovir.
Čeprav imajo roboti z lasersko navigacijo tipalo dotika, ga večina ne uporablja, da ne bi na primer »predrli« zavese ali posteljne prevleke. Oboje zanje predstavlja konec prostora, kjer morajo sesati, kar je seveda daleč od resnice.
Poleg infrardečih tipal in tipal obrnjenih navzdol (ki preprečijo, da bi robot padel v globino), je še vedno osnova tipalo dotika. Morda vas moti, da se robot zaleti v nogo mize ali omaro, toda naj vas ne skrbi. Če bi pozorno opazovali, bi opazili, da robot tik pred trkom upočasni, da je ta čim bolj nežen. Dotik predmeta ali stene mu namreč omogoči, da posesa smeti tik ob njem, na primer v ozkem pasu med steno in zaveso ali pod posteljo, četudi je ta prekrita z do tal segajočo prevleko.
Kakšen robotski sesalnik torej izbrati?
Optimalnost vožnje in učinkovitost vsakega robotskega sesalnika je odvisna od optimalnega algoritma vodenja, izogibanja oviram in popolnega izkoristka tipal.
Pri čemer ne smemo pozabiti, da je dobro delovanje robota odvisno tudi od drugih dejavnikov - od tega, kako dobro je izdelan, kako močan je motor, kako dobro so narejene krtače, ki pobirajo smeti, ter kakšni sta oblika in velikost robota, da lahko doseže res vse površine, ki bi jih radi počistili v svojem domu ali pisarni.