25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic, ki ne pozna meja in je povezano z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v družbi, s seksizmom in spolnimi stereotipi. »Raziskave so pokazale, da določene vloge in vzorci obnašanja žensk in moških prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo,« poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Nasilje nad ženskami je družben problem
»Pojav nasilja je odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavlja in zmanjšuje njegovo pojavnost ali pa nasilje tolerira in minimalizira. Zato je nasilje družben problem in ne individualen problem posameznice, ki ga doživlja. Nasilje nad ženskami je družben problem tudi zaradi posledic, ki jih prinaša. Pomaga namreč ohranjati neravnovesje moči med spoloma. Če se ženske trudijo preživeti v nasilnem odnosu ter poskrbeti za svojo varnost, svojih moči ne morejo vlagati v v druga področja svojega življenja. Hkrati je nasilje nad ženskami velika finančna obremenitev za državo, saj zaradi nasilja nastajajo dodatni stroški zdravljenja, stroški zaradi odsotnosti z dela, stroški povezani s preprečevanjem nadaljnjega nasilja in drugi,« pa poudarjajo pri Društvu za nenasilno komunikacijo.
Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih
Najpogosteje je dom prizorišče dolgotrajnega nasilja. Kar 95 odstotkov moških, ki izvajajo nasilje nad ženskami, le te dobro poznajo, so z njimi v sorodu, v zvezi, so njihovi prijatelji ali sodelavci.
»Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila. Tudi ko se odloči, povzročitelj ponavadi nasilje stopnjuje, da bi preprečili konec odnosa. Nadaljno težavo pri odhodu pogosto predstavlja neodobravanje okolice, kadar se ženska odloči oditi od povzročitelja ali proti njemu sprožiti postopke,« poudarjajo pri Društvu za nenasilno komunikacijo.
Za nasilje ni opravičila
Povzročitelji nasilja svoje nasilje največkrat zanikajo, minimalizirajo ali pa ga opravičujejo. Nekateri menijo, da ima moški pravico uporabiti nasilje nad žensko, če ne izpolnjuje njegovih zahtev ali se mu ne podredi. Zato je potrebno vedno znova poudariti, da za nasilje ni opravičila. Ne glede na to, kaj žrtev reče ali stori, nima nihče pravice, da je do nje nasilen.
Ali tudi vi doživljate nasilje?
Na spletnem portalu Društva za nenasilno komunikacijo so pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega lahko sami odkrijete, če ste tudi vi žrtev nasilja. Našli ga boste tukaj.
Povzročate nasilje?
Prav tako pa boste na portalu Društva za nenasilno komunikacijo našli vprašalnik, s pomočjo katerega lahko odkrijete, ali morda vi povzročate nasilje. Najdete ga tukaj.