Zakaj nastane osteoporoza?
Kosti se, enako kot vsi ostali deli telesa, obnavljajo. V njih delujeta dve vrsti celic: osteoblasti, ki omogočajo gradnjo in obnavljanje kosti, ter osteoklasti, ki omogočajo njihovo razgradnjo. V prvih treh desetletjih letih življenja so precej bolj aktivni osteoblasti, z leti pa se tako njihovo število kot aktivnost manjšata in začnejo prevladovati osteoklasti. Slednji vsako leto razgradijo približno pol odstotka kosti pri moških in en do dva odstotka kosti pri ženskah .
Kdo je najbolj ogrožen?
Najpomembnejši dejavniki tveganja za osteoporozo so dednost, starost in ženski spol. Pomembno vlogo igrajo zgodnja menopavza, prenizka nizka telesna teža, šibkejša telesna konstitucija, bolezni prebavil, bolezni žlez z notranjim izločanjem, dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil, zgodnja puberteta. V starosti od 50 do70 let obolevajo predvsem ženske (razmerje je 1 proti 8 v korist žensk), po 70. tem letu pa zelo tudi moški (razmerje je 1 proti 2 v korist žensk).
Kako prepoznati osteoporozo?
Začetni simptomi so dokaj težko prepoznavni. Največkrat se pojavijo blage, žgoče bolečine v bližini sklepov in kosti (hrbet, križ, okončine) ter rahlo otekli sklepi prstov. Priporočljivo je biti pozoren na telesno višino: če se zmanjša za 4 centimetre ali več, je to napovedni znak za bolezen. Najbolj zanesljiva metoda za potrditev osteoporoze je denziometrija ali kvantitativna digitalna radiografija. To je metoda, kjer lahko zdravnik s pomočjo mehkih rentgenskih žarkov zelo natančno izmeri gostoto kostne mase, določi stopnjo bolezni ter tekom zdravljenja spremlja obnavljanje kosti. Primarna in sekundarna osteoporoza sta glavni vrsti osteoporoze. Pri primarni je vzrok za izgubo kostne gostote menopavza ali pa je posledica staranja. Lahko pa je vzrok tudi neznanega izvora, kar strokovno označuje izraz sekundarna (idiopatska) osteoporoza.
Katera zdravila pospešujejo osteoporozo?
Vzrok za izgubo mineralne kostne gostote pri sekundarni osteoporozi so različna kronična obolenja, lahko pa tudi uporaba določenih zdravil. Za zdravljenje astme, artritisa, vnetnih bolezni črevesja, lupusa eritematozusa, pri boleznih jeter, ledvic in jeter se uporabljajo glukokortikoidi, ki izredno slabo vplivajo na kosti. Negativen vpliv na kostno maso imajo še nekatera zdravila za zdravljenje raka in po presaditvi organov, hormoni ščitnice, zdravila proti epilepsiji, heparin in holestiramin ter zdravila proti depresiji. Kvaren vpliv imajo tudi nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni ter visoki odmerki zdravil proti zgagi.
Kaj sta postmenopavzna in senilna osteoporoza?
Postmenopavzna osteoporoza prizadene ženske v starosti od 50 do 65 let in je direktna posledica zmanjšanja kostne mase zaradi prenehanja proizvodnje ženskega hormona estrogena. Prizadeta je predvsem hrbtenica.
Za senilno osteoporozo zbolijo tako ženske kot moški. Bolezen je tipična po 70. letu starosti, najpogosteje pa se pojavljajo zlomi na hrbtenici, stegneničnem vratu in nadlakti.
Kaj je T vrednost, ki piše na izvidu merjenja kostne mase?
Na osnovi rezultatov merjenja z DXA je postavljena definicija osteoporoze. Upošteva se standardni odklon (T - vrednost) od vrednosti kostne gostote zdravih tridesetletnikov z maksimalno kostno maso :
0 do -1 = normalna kostna gostota
-1 do -2,5 = kostna gostota v območju osteopenije (predstopnja osteoporoze)
-2,5 = kostna gostota v območju osteoporoze
Kako preprečimo osteoporozo?
Ključni za preprečitev osteoporoze so zdrava, uravnotežena prehrana z dovolj kalcija in vitamina D , gibanje in ne-pretiravanje z razvadami. Kalcij – potrebujemo ga od 1000 do 1200 miligramov dnevno, v telo vnesemo s prehrano, predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki ter z zeleno zelenjavo. Vitamin D je edini vitamin, ki ga naše telo proizvaja samo, v koži pa nastaja pod vplivom sončnih žarkov. Dovolj je, da soncu izpostavimo obraz in roke (kratki rokavi) trikrat na teden po 15 minut, vendar brez kreme z zaščitnim faktorjem. Slednja blokira tvorbo vitamina D tudi do 90 odstotkov (zaščitni faktor 8 in več). Naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, pomemben je za imunski sistem.
Pri telesni aktivnosti so pomembne raztezalne vaje in vaje za moč (delo z utežmi). Nordijska hoja in hoja v hrib sta odlični dejavnosti, ki jih brez težav izvajamo v pozno starost. Izogibati pa se je treba aktivnostim, ki lahko vodijo v padec.
Viri:
Journal of Osteoporosis
BMJ
WHO