V času postenja telo razbremenimo prebavljanja hrane in telo se postavi v nekakšno mirujoče stanje, deluje na minimalnih obratih, toliko da vam omogoči preživetje. Za gradnjo novih celic uporablja stare, pokvarjene dele beljakovin in druge škodljivce, ki so se nabrali po celicah (avtofagija), za energetske potrebe (za avtofagijo, pa tudi da se lahko premikamo in živimo), pa koristi shranjeno maščobo. V kolikor sicer jemo sladke stvari in OH, bo telo koristilo najprej ta energetski vir, ki se nahaja v krvi in v jetrih, naših maščobnih zalog se v kratkotrajnih postenjih ne bo dotaknilo. Če pa so maščobe že postale naš pretežni energetski vir, če smo že preklopili iz sladkorjev na maščobe, potem jih bo telo tudi v času postenja z veseljem koristilo.
Se pa v času postenja dogaja še nek izredno pomemben proces, za katerega je škoda, da se ga ne zavedamo in mu ne posvetimo posebne pozornosti. Namreč, mirujoče telo osvobodi duha, naš um. Ta postane v času postenja bolj živahen, imamo občutek, da smo bolj povezani z njim, z našim duhom, z višjim jazom, kakor koli pač imenujete višjo inteligenco, ki prebiva v vas. Razlog je, da se v času postenja telo in duh močneje povežeta. Povezanost telesa in duha tudi pomeni, da postanemo bolj avtentični, bolj se približamo sami sebi, svoji resničnosti. V času postenja so signali v telesu bolj glasni, oziroma mi jih lažje slišimo in zaznavamo. Ti signali v telesu ali kot rečejo »gut feelings«, občutki v trebuhu, notranji glas so naš zanesljivi kažipot, kako naj živimo, kakšne odločitve so prave in v kateri smeri se naj v življenju obrnemo. Navda nas tudi nekakšen notranji mir, kot da bi se naša notranjost preselila v bolj duhovno sfero.
Poleg tega bomo opazili, da v času postenja postanemo bolj občutljivi za lepoto okrog sebe. Zavedali se bomo lepote narave, lepih odnosov in še marsičesa drugega. Tudi izkušnja ob izvajanju svoje duhovne prakse, če jo imate, bo ob postenju globlja.
Post nas torej vrača v življenje s samim seboj, v kontakt s samim seboj in v stik s svojim duhom. Iskanje lastne avtentičnosti, spoznavanje samega sebe, je naš vseživljenjski proces in stalna notranja potreba, ki je v času posta še posebno izražena. Martin Kojc, slovenski zdravilec iz Središča ob Dravi, ki je deloval med obema svetovnima vojnama, je zdravil fizične in psihične bolezni s pomočjo posta. Pri tem je bil zelo uspešen ter je bil po svojih dosežkih zelo poznan v Nemčiji in na Nizozemskem. Tudi sam se je ob petkih redno postil.
Letošnji mesec februar je zelo primeren čas za postenje, saj se je planet venera, ki je zadolžena za zemeljske užitke, premaknila v znamenje kozoroga. Tu bo ostala dober mesec. Venera v kozorogu pa nima apetita in ni lačna. Februar je torej zelo primeren čas za spomladansko čiščenje telesa, za krajša postenja, za učvrstitev zdravja, izgubo kilogramov ter za globlji pogled v svojo duševnost. Lahko se postimo le ob vodi, enkrat na teden, morda. Če pa to ne gre, pa v tem času vsaj manj jejmo, morda več zelenjavnih juh, jogurte, pijmo.
Post je torej operacija brez noža, vendar ne le na telesu, temveč tudi v našem duhu.
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.