"V spominu imam bleščečo belino prtov, posteljnine in kuhinjskih krp svoje babice. Čeprav je bilo pranje perila včasih bolj težavno, se mi zdi, da so bili rezultati pranja boljši kot danes – perilo je ostalo belo, dokler se ni uničilo. Glede na napredek tehnologije in kemije se mi zdi to nenavadno. Imam enega najdražjih sodobnih strojev, a belo perilo ne glede na priporočila, naj peremo pri nižjih temperaturah, še vedno perem pri najvišji temperaturi. Razočarana sem, ker je perilo kljub temu prej ali slej videti zaprano in staro. Kaj bi lahko bil vzrok za razlike?", sprašuje bralka na portalu Zveze potrošnikov Slovenije.
ZPS odgovarja: Spomini nas včasih tudi varajo, a čeprav natančne primerjave rezultatov pranja nekoč in danes nimamo, so razlike mogoče. Sprva, ko še ni bilo strojev, so belo perilo kuhali v velikih loncih na štedilniku, kar pomeni, da so ga uro ali dve obdelovali v pralni raztopini pri temperaturi vrenja. V stroju dosega temperatura največ 90–95 °C, glede na izkušnje s testov pa je ta v resnici še nekoliko nižja, kar je že del odgovora na vaše vprašanje. Nadaljnji vzrok je v pralnih sredstvih. Zaradi naraščajočega zavedanja o negativnih vplivih na okolje so proizvajalci agresivnejše kemikalije in okolju neprijazna belila zamenjali z manj agresivnimi in okolju bolj prijaznimi sredstvi, a ta so nekoliko manj učinkovita. Nežnejše do okolja, nežnejše do perila – posledice so razumljive.
Tudi razvoj pralnih strojev gre danes v smeri varovanja okolja. Da bi porabili čim manj energije in vode, so proizvajalci razvili nizkotemperaturne programe, kar pa pomeni dolgotrajnejše pranje. Tem trendom morajo slediti proizvajalci pralnih sredstev, ki so pred izzivom, kako z manj agresivnimi sredstvi pri nizkih temperaturah pranja doseči čim bolj podobne rezultate kot nekoč. Zaradi spremenjenih receptur pralnih sredstev pa kljub zviševanju temperature pranja ne moremo doseči enakih rezultatov kot nekoč. Potrošniki smo tako prisiljeni znižati svoja pričakovanja in strinjam se, da je včasih to težko.