Raziskavo je novembra izvedela družba Aragon v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, ki ga sofinancirata Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Projekt, ki se izvaja od leta 2020 in se s koncem leta izteka, prispeva k zmanjševanju in odpravljanju medgeneracijskih stereotipov ter spodbuja medgeneracijsko sodelovanje v delovnem okolju.
Mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ob zaključnem dogodku projekta v začetku decembra izpostavila, da mora biti skupni cilj zagotavljanje zdravega in kakovostnega delovnega okolja, ki omogoča razvoj kompetenc, sodelovanje, prenos znanj in veščin med generacijami, kar je osnova za zadovoljstvo delavcev, nemoten potek delovnih procesov in podaljševanje delovne aktivnosti zaposlenih.
Izsledki letošnje raziskave, ki je bila tretja po vrsti, omogočajo vpogled v stališča anketirancev o medgeneracijskem sodelovanju v delovnem okolju. Primerjava rezultatov z letoma 2020 in 2021 kaže na manjše spremembe v percepcijah ljudi in s tem na potrebo po spodbujanju medgeneracijskega sožitja in učenja tudi v prihodnje.
Mlajši imajo boljšo percepcijo o mlajših zaposlenih in obratno
Tudi letošnje meritve potrjujejo razhajanja v percepcijah mlajših in starejših zaposlenih. Dobra polovica vprašanih (55 %) kot starejšega delavca označuje ljudi v starostni kategoriji med 51 in 60 let (56 % v 2020). Podrobnejši podatki kažejo, da zaposleni, stari od 20 do 45 let, v statistično značilno višji meri kot 'starejše zaposlene' označujejo osebe stare od 41 do 50 let, medtem ko zaposleni, stari od 46 do 70 let, za 'starejše zaposlene' označujejo ljudi, ki so stari 61 let ali več.
Pri pripisovanju lastnosti se starostni skupini 18-30 let v najvišji meri pripisujeta dobra uporaba računalnika oz. tehnologije in ambicioznost. Starostni skupini 31-45 let se najbolj pripisujejo pripravljenost se učiti, kreativnost, učinkovitost, hitro reagiranje v kriznih situacijah, sposobnost sinteze, delavnost, prilagodljivost in dobro delo v skupini. Starostni skupini 46-55 let se v večji meri pripisujejo izkušenost, mentoriranje, sprejemanje optimalnih odločitev, dobro delo v kriznih situacijah, zanesljivost, kvalitetno opravljeno delo, znanje, delavnost in lojalnost. Starostno skupino 56 let in več zaznamujeta izkušenost ter lojalnost, vendar v manjši meri kot skupino 46-55 let.
Mlajši anketiranci imajo glede večine lastnosti boljšo percepcijo o mlajših zaposlenih (do 45 let), medtem ko imajo starejši boljšo percepcijo o starejših zaposlenih (46 in več let).
Izziv za delodajalce: okrepiti obratno mentorstvo
Po mnenju sedmih od desetih anketiranih imajo uspešna podjetja dober sistem prenosa znanja in veščin s starejših na mlajše zaposlene. Tako kot v predhodnih merjenjih izsledki raziskave kažejo na potrebo po spodbujanju obratnega mentorstva. Le štirje od desetih zaposlenih se namreč strinjajo, da imajo podjetja vzpostavljen dober sistem prenosa znanja in veščin z mlajših zaposlenih na starejše.
Pri ocenjevanju zadovoljstva različnih vidikov delovnega okolja je največ zaposlenih izrazilo zadovoljstvo s kvaliteto opravljenega dela. Glede na raven zadovoljstva med zaposlenimi sledijo vzdušje oz. odnosi med zaposlenimi ter sistem prenosa znanja in veščin s starejših na mlajše. Na drugi strani so najmanj zadovoljni s sistemom prenosa znanja in veščin z mlajših na starejše zaposlene.
Zadovoljstvo zaposlenih se je v 2022 v primerjavi z začetnim merjenjem v 2020 značilno povečalo pri vidikih, kot so: vzdušje, odnosi med zaposlenimi ter sistem prenosa znanja in veščin s starejših zaposlenih na mlajše. Nekoliko višje je tudi zadovoljstvo s kvaliteto opravljenega dela, odnosi med vodstvom in zaposlenimi, načinom vodenja podjetja ter s sistemom prenosa znanja in veščin z mlajših zaposlenih na starejše, medtem ko je zadovoljstvo s količino opravljenega dela nekoliko manjše kot v letu 2020.
Zanimiva so tudi stališča anketirancev glede podaljšanja delovne aktivnosti. 42 % zaposlenih namerava ostati aktivnih do izpolnitve pogojev polne delovne dobe. Ta namera je višja med zaposlenimi, starimi od 46 do 70 let (50 %), oz. nižja med zaposlenimi, starimi od 20 do 45 let (37 %). Tretjina (35 %) zaposlenih še ne razmišlja o upokojitvi, pri čemer je ta delež višji med mlajšimi zaposlenimi (44 %) in nižji med starejšimi zaposlenimi (19 %). Starejši zaposleni (14 %) v večji meri kot mlajši (5 %) razmišljajo tudi o podaljšanju delovne aktivnosti do 3 leta dlje od polne delovne dobe.
Celotno poročilo raziskave najdete na: https://sodelovalnica.si/novice/raziskava-14-starejsih-zaposlenih-razmislja-o-podaljsanju-delovne-aktivnosti/